There is the risk you cannot afford to take, and there is the risk you cannot afford not to take
Nedelja, 28. Junij, 2009Peter Drucker
Pred nekaj dnevi sem imela “visokoleteče” načrte za prihajajoči podaljšan vikend. Nekaj stvari bi morala narediti, kakšno zaključiti, pa morda se mi končno uspe malo spočiti. 
Nekam prenatrpan urnik in obiski zobozdravnika so pač pustili posledice. Potem pa zazvoni telefon. Ko te “šefica” na drugi strani vpraša, če “imaš dopust in koliko mačk imaš doma?”, to verjetno ni nagradno vprašanje za tisoč evrov…. No, pa če tudi bi bilo, nagrade ne bi dobila, saj sem očitno odgovorila napačno. Doma namreč nimam več dveh mačk… (trenutno) 
in kot se s plani običajno rado dogaja, so seveda v trenutku zgrmeli v vodo. Za nekaj dni (in jasno da zaprmej vztrajam pri nekaj dneh) se je na obisk pripeljalo kakšnih 200 g kosmatih, driskastih kosti in kože. Po zdravniški oskrbi za popolno okrevanje detece potrebuje še nekaj intenzivne oskrbe in podaljšan vikend je kot naročen za to.
Prvi dan me razen z obilico dela ni navdal z nikakršnim razlogom za veselje. Kar je šlo v malo “anoreksično” mačje bitje, je prišlo v skoraj nespremenjeni obliki ven na drugi strani, običajno kar med spanjem shiranega bitjeca. 
Ampak, dokler se ne vdamo je vse O.K. in za vdajo je vedno dovolj časa še pojutrišnem.
Tako sem zjutraj vstala oborožena z novim upanjem in še bolj odločena, da se ne damo. In glej ga zlomka, enako je reklo to malo mačje bitje in po zajtrku sproduciralo pravo kačico v mačji WC. 
Prav neverjetno je koliko veselja lahko povzorči en navaden mačji drekec. 
Nadaljevanje poteka v podobno spobudnem smislu in malo mače se počuti vse boljše in boljše. Med obroki imam celo čas se malce posvetiti svojim stalnim družabnikom. Tudi poze, v katerih spi, so precej bolj pomirjujoče.
Odganjam misel, da je tole bitjece pravzaprav samička in še bolj tisto, da se je v njo naselila Aška, ki je bila zadnje čase še pogosteje v mojih mislih kot sicer. Moja bunkica Aška se pač ne more naseliti v anoreksično babnico, ki ima očitno manekenske ambicije? 
No, zaenkrat še vedno vztrajam, da je tu le na intenzivni negi, ker s koncem dopusta zaprmej nimam več dovolj časa za primerno oskrbo takega diamanta. Zaprmej!
