Ker pravijo, da nisem “s tega  planeta”, je verjetno logično in samo po sebi umevno, da sem SF fun. Deli vojne zvezd so bili (in še vedno so) seveda med mojimi najljubšimi filmi, da o “čaščenju” Yode niti ne govorim. Se znam tako vživeti v film, da se počutim skoraj kot doma. Malce nerodno je sicer potem, ko se vsedem v svoje vozilo, ki nikakor noče poleteti, ma tudi Luke Skywalker se kam odpravi peš… ;).
Lik Luka Skywalkerja mi je bil od nekdaj všeč. Kot najstnica sem seveda “morala” bit zaljubljena vanj. (Resnici na ljubo…. nekatere stvari očitno ne minejo nikoli in še vedno padam na modre oči ) Vse moje lego kocke so bile sestavljene v vesoljske pištole. Z laserji sem imela nekoliko več težav, saj niso zdržali učinkovitega mahanja po Darthu Vadarju. Seveda sem se morala učiti tudi mojstrovih naukov. Takrat je bilo to nekoliko težje kot danes, saj sem si morala lekcije zapomnit kar med ogledom filma. In če dobro razmislim, so mi lekcije master Yode še vedno blizu. Učijo namreč, da tisto, kar verjamemo, oblikuje naše življenje. Hm… mogoče pa sploh ne bi bilo se slabo vrniti k mojstrovim učnim uram…. may the force be with me.

Don’t be afraid.  Be very afraid!

Če kaj nisem, nisem predvidljiva. Tudi ne bi hotela biti. Bojda znam celo prijetno presenetit . Včasih tudi šokirat (menda niti ne vedno prijetno ). Sem in tja sprejmem kašno “lovsko” odločitev in se zabavam ob reakcijah tistih, ki so prepričani da me poznajo. Včasih znajo biti take lovske odločitve tudi koristne. Reakcije so nadvse zanimive (običajno pričakovane), včasih sem celo prijetno presenečena, škoda le, da moj spomin seže tudi malo dlje v preteklost…
V zadnjih dneh sem nekoliko pospešila učenje. S teorijo odločitev sem, mislim da, končno osvojila lekcijo in grem lahko naprej
Jo toplo priporočam!

Life is a sum of all your choices.
Albert Camus

Ne maram, prav zares ne maram situacij, ki od mene zahtevajo načrtovanje. Če stvari načrtuješ, imaš neverjetno veliko možnosti, da gre kaj narobe. In kot pravi Murphy: če obstaja možnost…. Nemogoče je predvideti vse možne situacije in se nanje pripraviti. Zato raje sploh ne načrtujem. Ko se znajdem v neki situaciji, ukrepam kot najbolje znam. Včasih pa me življenje pripelje v situacije, ko se mi zdi, da se bo treba nekaj odločit “a la cart”. To me res ne veseli niti malo. Veliko raje se zabavam in sprejemam, kar mi Skrivnost in zakoni univerzuma ponudijo. Skrivnost je res zabavna reč . Ne morem pa reči, da vedno razumem njene znake, čeprav se ob “branju” največkrat neizmerno zabavam. Menda sem takrat v “aligmentu” in to je dobro .
Danes recimo sem se skoraj za dobro jutro zaletela v knjigo Teorija odločitev. Zadnje dni namreč spontan tok dogodkov prekinjam z razmišljanji o nekaterih odločitvah…. Prav toliko dni sicer srečujem prav to knjigo, šele danes pa sem pravzapravdobro videla njen naslov.

O odločitvah govorimo, ko je ob reševanju nekega problema, ki ima natanko določen cilj, na razpolago več različnih možnosti, pri čemer se moramo za eno možnost obvezno odločiti, pravi knjiga.
Hm…. To bi torej pomenilo, da imam problem? Nemogoče! Problemov namreč NI! So samo izzivi…
Se moramo obvezno odločiti….. Torej se moram obvezno nekaj odločit….. Kaj pa če se nočem in hočem počakat, da vidim, kako se bodo stvari odvile same od sebe? Brez mojega vmešavanja? Zakaj hudiča se moramo kaj odločat? Sploh? Pa da niti ne pomislim, da moram imeti še cilj, predno se sploh lahko začnem spopadat s teorijo…. Fino. Pa ravno jaz, ki menda “trpim” ravno za pomanjkanjem teh reči…. ciljev, namreč.
No, še dobro da obstajajo tudi odločitve v pogojih popolne negotovosti. Počutim se namreč ravno tako, kot da so izpolnjeni prav vsi tile negotovi pogoji. Vsaj tu sem popolna.

A je opt.(U) = max(min(U))

! Formulo za najti optimalno ukrepanje torej mam! Zdej moram samo še izbrati stanje z najbolj neugodnimi posledicami za vsak ukrep in se oprijeti najugodnješega zame…. Enostavno, ni kaj. Če bi se le dalo vse posledice ovrednoti v kašni uporabni materialni zadevi….

Mogoče pa bo boljše, da knjigo nekam pospravim in prepustim zakonom unvirezuma, da opravijo svoje. Univerzum že mora vedeti kaj počne…

That’s how I learned to dance -waiting for the bathroom.
Bob Hope

When something does not insist on being noticed, when we aren’t grabbed by the collar or struck on the skull by a presence or an event, we take for granted the very things that most deserve our gratitude.
Cynthia Ozick

Then they tell you practice makes perfect. I wish they’d make up their minds.
Wilt Chamberlain

P.S.

If you have something to say, raise your hand and place it over your mouth and keep it there!!
(tole sem si sposodla od neznanega avtorja, ampak mi je tako straaaašno všeč…. )