Pasje borbe tudi naša, a prezrta realnost – protestno pismo

Zadnje dni je v medijih precej razvpit primer psov, zaseženih na posestvu umorjenega Tineta Resnika. Po poročanju na tiskovni konferenci naj bi preiskava umora razkrila tudi dokaze, ki naj bi kazali na znake organiziranja nedovoljenih pasjih borb. Ob medijskem manipuliranju z informacijami pa ob tem prihajajo na dan tudi dolgo spregledane in večkrat preslišane podrobnosti. Nekaj so jih povzeli tudi mediji.

Tako naj bi Društvo za zaščito živali Ljubljana že pred leti prejelo več obvestil o domnevnih pasjih bojih in po ogledu kraja, kjer naj bi naleteli na pse, od katerih sta bila dva poškodvana po glavi, tačkah in prsih, podalo prijavo na pristojni območni urad VURS. Inšpektorica dr. Rozalija Fuchs je takrat opravila ogled pri g. Resniku, a ni ugotovila nobenih kršitev, kljub očitnim znakom, po katerih je bilo predstavnici društva za zaščito živali takoj jasno čemu služijo psi. (Dnevnik, 15. 11. 2011)

Kljub po v medijih zapisani trditvi, da policija ni dobila prijav, pa je bilo po neuradnih informacijah obvestil o dogajanju v povezavi s pokojnim g. Resnikom, več.

Javni poziv ge. Vide Čadonič Špelič, generalne direktorice VURS, da naj se mučenje živali prijavlja, je tako rekoč klofuta v obraz vsem, ki so opozarjali na ta primer, pa tudi vse ostale.
Iz izjav g. Hajdinjaka in ge. Vide Čadonič Špelič v medijih je namreč mogoče sklepati, da je ob tem primeru potrebno le čimprej evtanazirati zasežene pse, morda tudi zaradi fiaska z vračanjem razvpitih bullmastifov pokojnemu g. Saši Baričeviču, pri katerem sta imela vlogo oba. Ob vsem senzacionalističnem poročanju je namreč težko zaslediti kakšno strokovno utemeljeno dejstvo. Morda ob tem v oči še najbolj bode dejstvo, da naj bi bila za uradne odločitve o usodi psov zadolžena prav inšpektorica, ki l. 2006 ni ugotovila kršitev. Ob tem ne pozabimo, da tokrat psi niso bili zaseženi med preiskavo suma mučenja živali, da niso bili zaseženi med pasjo borbo, pač pa so bili le najdeni na posestvu umorjenega in sicer med preiskavo umora. Ob tem se upravičeno zastavlja vprašanje, ali je med zaseženimi psi tudi kašen, ki je bil na posestvu že l. 2006 ali pa njegov (oz.. njen) potomec.

Da je mogoče sklepati na to, da so psi že v naprej »odpisani«, kaže še nekaj drugih dejstev.
- Kot je namreč za dnevnik pojasnila ga. Andreja Bizjak, direktorica urada za notranji nadzor pri VURS, osebno upa, da bo komisija ocenila, da je treba pse trajno odvzeti, saj naj bi šlo za zelo nevarne pse. Sprašujemo se, na kakšni strokovni podlagi temelji njena ocena, da naj bi šlo za zelo nevarne pse? In to ob tem, da naj bi bile pasje borbe pri nas redke, saj se ravno ga. Bizjak spomnija le primera odvzema psov rejcu pred dvemi leti (Dnevnik, 15.11.2011)

- Kot je bilo omenjeno v prispevku oddaje Preverjeno (22. 11. 2011), so se psi pogrizli med transportom v zavetišče, še predno so se zbudili iz uspavanja. Kako strokovno je bil torej opravljen transport? So se psi prevažali v skupnem prostoru in brez nagobčnikov, čeprav se jih v medijih od samega začetka prikazuje kot popadljive in nevarne?
Zakon o zaščiti živali v svojem 4. členu pravi:
Mučenje živali je:
– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;
V 16. členu pa:
“Živali se morajo natovarjati, prevažati, pretovarjati in raztovarjati tako, da se pred, med in po prevozu preprečuje trpljenje in pogin živali.”

Poraja se torej utemeljen sum, da je med transportom prišlo do kršitve Zakona o zaščiti živali, morda celo opustitve ravnanja, ki je imelo za posledico mučenje živali.

- V medijih je bila omenjena komisija, ki naj bi odločala o trajnem odvzemu psov. Glede na prej omenjena dejstva, da po vedenju VURS pasje borbe pri nas niso razširjene, se sprašujemo, kdo so usposobljeni strokovnjaki, ki bi lahko korektno ocenili pse, ki naj bi domnevno sodelovali v pasjih borbah? Glede na odmevnost primera je skrivanje imen sicer povsem razumljivo, nikakor pa ne odsotnost podatkov o tem kakšne so zahteve, ki bi jih morali izpolnjevati člani komisije, njihova strokovna usposobljenost, izkušnje z borbenimi psi, predvidenimi testi in nenazadnje število članov komisije?

- V korektne postopke in strokovnost odločitev v zvezi s psi, je mogoče podvomiti tudi zaradi (ne)odgovorov pristojnih na zahtevo po vračilu psice, ki je po podatkih CRP v lasti ODPMŽ in se je znašla med zaseženimi. Odgovora na pisne zahteve namreč ni bilo, inšpektorica dr. Rozalija Fuchs pa je v telefonskem razgovoru dejala, da ne bo pisala nove odločbe za premestitev psice. Drugih utemeljenih pravnih razlogov ali zadržkov ni podala, torej je mogoče sumiti na utemeljenost neuradnih govoric, da je usoda psov v naprej določena.

- V kolikor bi se vsaj v teoriji dopuščala možnost, da je pse mogoče rehabilitirati, kdo in kako naj bi za to poskrbel ter kako dolgo bi rehabilitacija trajala? Znano je namreč, da imajo psi, uporabljeni v pasjih borbah, sicer nizek prag za toleranco do ostalih živali, niso pa nevarni ljudem, v kolikor niso v borbah tako dolgo, da so nepopravljivo poškodovani.

Dopuščamo možnost, da je med zaseženimi psi tudi kakšen, ki je trajno poškodovan. Kar od pristojnih služb pričakujemo, je korekten odnos do teh konkretnih psov, strokovni postopki usposobljenih, za oceno vedenja teh psov določenih oseb, revizija postopkov v zvezi s primerom vse od l. 2006 naprej vključno s sumom na kršitev Zakona o zaščiti živali ob transportu psov v zavetišče, korektno obravnavo vseh prijavljenih primerov tudi v bodoče in ne žrtvovanje po neuradnih informacijah šestih psov. Suma, da gre za popravljanje škode za napačne odločitve v preteklosti se namreč ni mogoče otresti.
Ob pristopu k problemu, ki ga je mogoče zaslediti tako iz medijev kot iz komunikacije s pristojnimi, ob vedenju za pomanjkljive izkusnje s pasjimi borbami, ob ponesrečeni zgodbi z vračanjem bullmastifov pokojnemu g. Baričeviču, izjavi ge. Vide Čadonič Špelič v oddaji Preverjeno, bližajočih se volitvah in njeni kandidaturi, je težko ohraniti zaupanje v objektivne, korektne in izključno strokovne odločitve pristojnih organov, ki so zadolženi prav za zaščito živali. Neukrepanje na prijavo ob najdi psov tipa bull in sumu, da bi lahko bili uporabljeni v pasjih borbah v Litijskem primeru namreč ni edino.

Kljub izjavi dr. Rozalije Fuchs, da bo po opravljenih testih v četrtek 24.11.2011, izvedenka potrebovala nekaj dni, da sestavi poročila za vsakega posameznega psa, in ki naj bi bila gotova v torek, 29.11.2011,naj bi po neuradnih informacij 6 psov v ponedeljek 28. 11. 2011 evtanazirali. Hitrost odločitve in neuradne informaciji o obliki testov še nadalje vzbujajo sum v politično in ne strokovno odločitev, zato pričakujemo, da bo VURS podrobno proučil delo svojih inšpekcijskih služb in sprejel strokovno odločitev v dobrobit psov in ne drugih interesov.
V nasprotnem bomo uporabili vsa pravna sredstva za dosego revizije vseh postopkov.

S spoštovanjem,

Po abecednem redu:

Društvo proti mučenju živali Trbovlje
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
Društvo za zaščito in pomoč živalim sveta in njihovim skrbnikov Animal angels
Društvo za zaščito živali Kranj
Društvo za zaščito živali Pomurje
Društvo za zaščito živali Posavje
Društvo za zaščito živali Trebnje
Lajka, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski
Obalno društvo proti mučenju živali
Zavod Mačja hiša

Koper, 26. 11. 2011

komentarjev: 24 v “Pasje borbe tudi naša, a prezrta realnost – protestno pismo”

  • Sleepy pravi:

    Zloraba z veliko velikimi začetnicami…

  • kaj pa tole? pravi:

    Protestno pismo je podpisanon z datum 26. 11. 2011.

    Je bilo takrat posredovano medijem?
    Katerim?
    Lahko kdo navede seznam medijev, kjer je bilo objavljeno
    ali povzeto?

    Ga lahko sicer (še enkrat?) posredujemo v vednost medijem?

  • Sleepy pravi:

    Takrat ni bilo posredovano medijem, v želji, da strokovne službe opravijo svoje strokovno delo v korist psom in mimo senzaciolnalističnega poročanja (moje osebno mnenje bi bilo v izogib nadaljnji zlorabi psov) je bilo posredovano le uradnim strokovnim službam VURS. Glede na poti, ki jih ubirajo te strokovne službe, je bilo pismo medijem poslano danes.

    Ja, lahko se ga tudi še enkrat posreduje v vednost medijem.

  • kaj pa tole? pravi:

    Sedem psov evtanaziranih: http://www.delo.si/novice/kronika/sedem-borbenih-psov-umorjenega-tineta-resnika-vceraj-usmrtili.html

    Oprostite, no: “Pred dnevi je direktorica Veterinarske uprave Republike Slovenije (Vurs) Vida Čadonič Špelič za Delo povedala, da se psov, ki so sodelovali v pasjih bojih, ne da socializirati in da se tako po strokovni plati kakor tudi osebno zavzema za uporabo najstrožjih določil zakonodaje.”

    Spet prebremo to o neprepisani Lady Hany: “V pasjih bojih na Tepah, ki so imeli vse značilnosti ameriških filmskih srhljivk, je sodelovala tudi terierka Lady Hany, uradno v lasti Obalnega društva proti mučenju živali iz Kopra. Društvo jo je sredi junija letos dalo v posvojitev E. V. iz Litije, iz centralnega registra je niso odjavili, novi lastnik pa je prav tako ni prijavil.”

    Zakaj ne piše, kje je Lady Hany? So jo evtanazirali? Kakšen je podatek o njenem stanju v CRP?

  • all pravi:

    “Tudi psičko z imenom Lady Hany so uspavali. Na fotografiji so dobro vidne poškodbe, ki jih je dobila v pasjih bojih.”

  • helena pravi:

    Lady Hany ni več, je med temi, ki so bili včeraj ubiti.

  • daisy pravi:

    Lady Hany je bila uspavana. Piše pod fotografijo.

    Res upam, da bodo uporabljena vsa pravna sredstva in da pride do revizije vseh postopkov v tem primeru.

    Vsaka rit pride na svoj sekret!
    Tudi tista, ki se zdaj privoščjivo nasmiha. Za risto rit bo sekret še posebej velik.

    R.I.P. Lady Hany in ostali brez imen.

  • Sleepy pravi:

    Iz medijev in zgornjega pisma sledi, da je po podatkih v CRP psica Lady Honey last ODPMŽ. Društvo je 4x (2x pisno, 1x ustno in 1x preko odvetniške pisarne) zahtevalo njeno vrnitev, vendar odgovora ni bilo ali je bil tak, kot je zapisan v zgornjem pismu. Društvo odločbe še vedno ni prejelo, je pa iz časopisa Delo izvedelo, da naj bi bila uspavana tudi psica Lady Honey.
    Kar se izjave ge. Vide Čadonič Špelič tiče pa jo lahko le dodam med zgornje alineje – na kakšni strokovni in zakonski podlagi temelji ta izjava? Psi NISO BILI ZASEŽENI med pasjimi boji, psica Lady Honey ni imela statusa nevarnega psa in je bila oddana le nekaj mesecev.
    Kot piše v protestnem pismu bodo o strokovnih ocenah, poročilih in postopkih sodile za to pristojne službe. Si želim, da ta vikend ne bi izpuhteli vsi dokazi.

    V izogib nepotrebnim zapletom naj še enkrat pojasnim:
    Tole tu so moje razlage, obarvane z mojim razmišljanjem in mnenjem, za uradna stališča društva (pri tem ni pomembno če se stališče društva morda sploh ne razlikuje od mojega. Gre samo za pravno formalno lastništvo misli in mnenj, v izogib temu, da bi prišlo do morebitnih napačnih citiranj) se prosim vsi, ki bi tako stališče želeli, obrnite na mail društva: obalno.dpmz@gmail.com

    In še povsem moje osebno mnenje, ki z društvom nima nič – ne morem se znebiti občutka, da je bilo hitenje z usmrtitvijo pred volitvami tudi na račun nabiranja glasov krščanskih volivcev. Ga. Špelič se verjetno zaveda, da na glasove živalovarstvenikov ne more računati, bi pa morda bila udarna vest, da je rešila narod pred temi nevarnimi zvermi… ta naša odločna šefica vursa… kaj pa je 6 pasjih življenj v primerjavi s poslanskim stolčkom?

  • kami pravi:

    To se zgodi, ko ste brez pravih zvez. Sramota od pravne države.

  • kaj pa tole? pravi:

    Avtorici bloga, ki je pismo objavila, predlagam, da se v glavo napiše, komu in kdaj je bilo protestno pismo posredovano oz. na koga je bilo naslovljeno.

    To je izredno pomemben podatek.

  • mateja pravi:

    O, šit.

    Vurs je spet izbral novo taktiko (za telebane): dajmo priče hitro pobiti, potem se bomo lažje pretvarjali, da zločina ni bilo. Pa grehov odgovornih tudi ne (teta fuksa, npr.). Takšne hitre obsodbe in smrtne kazni so značilne za diktaturo, ne pa za demokratično državo, kar naj bi Slovenija bila. Od psa do človeka je majhen korak. :(

    Nekako se mi dozdeva, da se bodo čez pol leta že trkali po prsih, kako “učinkoviti” naj bi bili.

    Žal mi je. Za vse živalske žrtve, ki so z življenjem plačale za nesposobnost strokovnih služb – in to tiste, ki naj bi delovale v korist živali! In zaradi vseh tistih, ki še bodo zaradi nesposobnega človeškega gnoja na teh položajih. Mah, negativna selekcija v javnem sektorju je v tej državi res postala rakasto tkivo, ki ubija državo.

  • Sleepy pravi:

    A misliš, da šele čez pol leta? …

  • mateja pravi:

    Zdaj se bodo (po mojem mnenju) najprej potuhnili in pošiljali svojega piarovca v ogenj, kot to delajo vsakič, ko ga poserjejo (kar je sicer precej pogosto). Me ne bi presenetilo, če bodo tudi kakšno fukso po hitrem postopku upokojili, sploh, če pridejo v javnost vse malomarnosti pri postopku.

  • Sleepy pravi:

    Hehe ne vem, če samo enega… :) ))
    Mam feeling, da bomo priča dogodkom, če uporabim izrazoslovje iz članka v Delu, ki bodo imeli vse značilnosti ameriških filmskih srhljivk. Naslov bi lahko bil Milena 2. Moram preštudirat knigo Milena avtorja Aneja Sama, da vidim kaj nas čaka. Enega skupnega imenovalca ni težko najt:

    “Iz te knjige je razvidno, da so bili vsi nasprotniki Milene Močivnik v določenem obdobju njeni častilci in za njo zbirali prostovoljna sredstva (denarna in hrano za pse), toda na svoj bančni račun oziroma za lastne trgovine s hrano za živali. Ko je Milena Močivnik ugotovila, da njeni kužki od tega nimajo nič, ali le kaj simbolnega, je odpovedovala »sodelovanje«. Z vsakim takšnim dejanjem pa si je zagotovila novega strastnega sovražnika.”
    Vir: http://www.onezimosvet.si/nauk-zgodbe-o-mileni-mocivnik

  • mateja pravi:

    Quis custodit custodes? (kdo po varoval varuhe?)

    Inšpektorska služba ne deluje. Takozvana neodvisnost inšpektorjevega dela se dan za dnem kaže v vsej svoji nesposobnosti. Neodvisnost se zaenkrat kaže samo v popolnem nespoštovanju pravil in predpisov, ki urejajo pravice živali.
    Morda so krivi ravno inšpektorji, ker kot kaže, se na tem položaju znajdejo samo tisti, ki zaposlitve niso bili zmožni dobiti drugod v svoji stroki. Negativna selekcija očitno deluje. Da so te osebe naveličane, zdolgočasene in očitno brez moralnih norm, se jasno kaže v njihovem zanikrno opravljenem delu. Da inšpektor ni avtonomen pri svojem delu, se je več ko jasno kazalo lani v aferi bulmastifov, ko je bila odločitev inšpektorja povožena s političnega vrha, močjo kapitala in interesov lobistov. Torej na tak način, kot delujejo mafijske združbe. Kako zelo so inšpektorji neodvisni, se lepo kaže v navezavah inšpektor-zavetišče, ko inšpektor ne opravlja svojega dela, ampak deluje kot odvetnik (sic!) zavetišča (primer Zonzanija in psice, ki jim je kotila v zavetišču) ali pa trgovine-koncentracijskega taborišče (VČŠ: “ne moremo zapreti Matošu trgovine, ker nimamo kam dati teh živali”. Resno?!! Najbrž je res bolje, da še naslendnje generacije crkujejo v takih razmerah, a ne?)

    Stopnja servilnosti veterinarskih inšpektorjev od samega vrha institucije navzdol je tako visoka, da se opazovalcu poraja utemeljeno vprašanje, kakšne so cene za “storitev” veterinarskega inšpektorja, t.j. za zaščito lobijev. Ker nekako ne gre verjeti, da je razlog za njihovo neučinkovitost samo njihova nesposobnost, dasiravno je ta neovrgljiva. Očitno se lastne javne podobe zavedajo tudi sami, kar so poskušali popraviti v primeru teh psov, ko so povozili vsa pravila in pobili vse, kar se je dalo, še preden bi bili s pravnimi sredstvi prisiljeni v spoštovanje obstoječih zakonov. Sicer ne vem, čemu so potrebne takšne ad hoc eksekucije, ko jim vendar njihova takozvana avtonomnost omogoča prav vsakršno ravnanje, dokler je le v okviru zakonov. Če so si tako goreče želeli fentati te pse, bi jih lahko tudi po uradni poti, pač kakšen teden ali dva kasneje.

    Sistem ne deluje. Zadnji primer je še en žalosten dokaz, kako zelo sistem ne deluje. Očitno so veterinarski inšpektorji bili še šolani v UDBA maniri in to slabo prakso izvajajo na živalih. Kot da bo njihova zagrenjenjost nad zavoženo kariero in lastno nesposobnostjo kaj manjša, če lahko svojo moč izživljajo nad živalmi. Če je inšpektorska služba lahko tako zelo podvržena političnim interesom in privanim lobijem, potem bi prav lahko bila tudi nadzorni inštituciji.

  • helena pravi:

    Sem jo prebrala in skoraj nič spala. Še vedno mislim, da je Milena zbiralka in da je bilo potrebno urediti razmere v Bistri. Za vse ostale v zgodbi in njihova dejanja sem slišala po delčkih iz različnih virov, ki mi jih je sedaj veliko lažje povezati v celoto in marsikaj je dobilo smisel in razlago. Posebej zanimiva je obilica kopij dokumentov in pisem takih in drugačnih. Očitno si je velika večina njih v zvezi z Mileno, njeno medijsko prepoznavnostjo in želje ljudi, da pomagajo, uredila svojo lastno finančno eksistenco in še kaj več. In to prav tisti, ki so kasneje najbolj tolkli po njej. Še dobro, da avtor ne pozna kakšne druge plati, recimo intimne povezanosti nekaterih od akterjev med sabo, ker bi mu bilo še dosti bolj jasno, zakaj tako in ne drugače. Če knjige ne dobite v knjižnici, jo lahko kupite pri avtorju samem za 15 eur. Tudi jaz jo komu posodim, če jo želi prebrat.

  • Sleepy pravi:

    Night well spent :D

    Jaz se pa sprašujem KDAJ so se odločili ukrepati in iz kakšnih vzgibov? Tistih resničnih. In kdaj so ugotovili, da je zbiralka? 300 psov se ti ne zgodi čez noč… A pri 50ih ali 100ih je bilo še vse okej? Je postala zbiralka ko je odpovedala “sodelovanje”? Ko je bila Slovenka leta še ni bila zbiralka? Ji je kdo pomagal ali jo je bilo treba samo odstranit?
    Se mi zdi, da je vprašanj vedno več, odgovorov pa od nikoder. Intimne povezanosti so pa itak svojevrstna posebnost, ki posameznice spremljajo še bolj vneto kot senca na soncu. Bomo videli kako bo zgledalo nadaljevanje v “Milena 2″.

  • helena pravi:

    Sej veš, “love of my life”.:)

  • Sleepy pravi:

    :D mhm :D

    P.S.
    mateja – žebljico na glavico. Pa bog ne daj pomisliti na utemeljenost dvomov. Pa bog ne daj počakati, da morda enkrat za spremembo brez prisitska lobijev in medijev službe opravijo revizijo postopkov, pa potem komentirati. Bog ne daj ostati pri dejstvih, potrebno je uporabiti vsa, predvsem nedovoljena sredstva. In bog ne daj se vprašati kakšni so resnični dobitki v “igri”, če se je vredno poslužiti vseh mogočih neokusnih in nedovoljenih prijemov.
    Res, le zakaj se je tako mudilo?

  • all pravi:

    To knjigo bom šla pa iskat v knjižnico.

  • slavica pravi:

    all, sem jo pravkar naročila, tako da ti jo lahko posodim, če je ne boš dobila v knjižnici.

  • all pravi:

    Hehe, sem prej preverila, če jo imamo in je napisana, pa še prosta! Grem takoj jutri iskat. :) Vseeno hvala.

    Bo treba book club zalaufat, tako kot ma Oprah, pa diskutirat. :D

  • Sleepy pravi:

    Komot, lahko tudi samo za tole knjigo odprem kategorijo :D

  • Sleepy pravi:

    Aja, se opravičujem, sem spregleda. Morda bi bilo res dobro, da bi se v glavo zapisalo še vse naslove, ampak ker nimam točnega seznama komu vse je bilo pismo poslano, je to izpuščeno. Vmes je glavna pisarna vurs, OU Lj. in Celje, pa še nekaj naslovov. Pripišem podatek, ko dobim točen seznam.

Kategorije
  • Ni kategorij
Arhiv