to be aware of what one wants and not give in to it, to spend years in silent hurt wondering if something could have materialized – never knowing.
Jim Rohn

Govoril je o duhu Evrope in o znamenju tega časa. Vsepovsod prevladuje združevanje in čredništvo, nikjer pa svoboda in ljubezen, je rekel. Vsa ta povezanost, od študentskega združenja in pevskega društva pa do držav, je prisilna tvorba, je skupnost iz bojazni, iz strahu, iz zadrege, v jedru pa je gnila in stara tik pred polomom.
“Povezanost je lepa stvar,” je rekel Demian. “Ampak kar tu povsod vidimo cveteti, sploh ni to. Nastala bo nanovo, iz vednosti, ki jo bodo imeli posamezniki drug o drugem, in za nekaj časa bo preoblikovala svet. Kar je zdaj povezanosti na svetu, je le čredništvo. Ljudje bežijo drugi k drugim, ker se drug drugega bojijo – gospodje zase, delavci zase, učenjaki zase! In zakaj se bojijo? Človek se boji le tedaj, kadar sam ne ve, kaj hoče. Bojijo se, ker se nikoli niso zanesli sami nase. Povezanost samih ljudi, ki se bojijo neznanega v samih sebi! Vsi čutijo, da njihovi življenski zakoni ne veljajo več, da živijo po starih zapisanih zapovedih, niti njihove veroizpovedi niti njihova nravnost, nič od vsega ni primerno temu, kar potrebujemo. Sto in več let je Evropa le še študirala in gradila tovarne. Natanko jim je znano, koliko gramov smodnika je treba, da ubiješ človeka, ne vedo pa, kako se moli k Bogu, niti tega ne vedo, kako je mogoče biti eno celo uro dobre volje. Poglej si enkrat takšnole študentko krčmo! Ali pa kar zabavišče, v kakršno prihajajo bogati ljudje! Brezupno! – Ljubi Sinclair, iz vsega tega ne more nastati nič vedrega. Ti ljudje, ki se tako boječe shajajo, so polni strahu in polni zlobe, nobeden ne zaupa drugemu. Oklepajo se idealov, ki to že niso več, in kamnajo vsakogar, ki postavi kak nov ideal. Čutim, da obstajajo spori. Prišli bodo, verjemi mi, kmalu bodo prišli! Seveda vse ne bodo “poboljšali”. Najsi bodo delavci pobili svoje tovarnarje ali pa bosta Rusija in Nemčija streljali druga na drugo, v vsakem primeru bodo le zamenjani lastniki. A zaman vse skupaj vendarle ne bo. Pokazalo bo ničvrednost današnjih idealov, odpravljeni bodo bogovi kamene dobe. Ta svet, kakršen je danes, hoče umreti, hoče biti uničen in to se bo zgodilo.”
“In kaj bo pri tem z nami?” sem vprašal.
“Z nami? Oh, mogoče bomo pogubljeni skupaj z njim. Pobiti je pač mogoče tudi take, kot sva midva. Samo da z nami s tem ni opravljeno. Okoli tega, kar bo ostalo od nas, ali okoli tistih med nami, ki bodo preživeli, se bo zbirala volja prihodnosti. Pokazala se bo volja človeštva, ki jo je naša Evropa za nekaj časa prekričala s svojim semnjem tehnike in znanosti. In potem se bo pokazalo, da ni volja človeštva nikoli in nikjer isto kot volja današnjih skupnosti, držav in ljudstev, združenj in cerkva. Pač pa to, kar hoče narava s človekom, stoji zapisano v posameznika, v tebe in mene. Bilo je zapisano v Jezusu, bilo je zapisano v Nietzscheju. Za te edino pomembne tokove – ki so lahko seveda vsak dan videti drugačni – bo prostor, ko se bodo sesule današnje skupnosti.”

Hermann Hesse: Demian

komentarjev: 2 v “The worst thing one can do is not to try,”