What other people think of me is none of my business!
No, tako, pa je končno tudi uradno. 
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval Strokovni svet za zaščito živali, njegova članica pa je tudi predsednica Obalnega društva proti mučenju živali, Andrea Bogataj Krivec. Stvar niti ni smešna. Za nas, na našem koncu, je pravzaprav resna. Sem si pa ob uradnem imenovanju prav oddahnila, da nekatere reči ne gorijo, sicer bi bili gasilci res izpostavljeni nečloveškim naporom….
Pozdravljena.
Vedno se obrnem na vas, ko sem v stiski. Fino da ste “z druge strani računalnika”. Kako sem napačno mislila, da me ne more ista usoda doleteti dvakrat. Zgodilo se je, da je moj brezdomček, Flek, ki sem sem ga lani posvojila oz. je dovolil da ga vzamem v svoj dom, pozitiven na FeLV. Pred približno 3-4 tedni je prenehal jesti in sem ga odpeljala v bolnico v Postojno. Ugotovili so, da ima zelo slabe zobke in so naredili poseg, nekaj zob izpulili, bil je na infuziji 24 ur. Prosila sem, da naredijo še test za levkozo,( ko je že tam in bo v narkozi), da bom pomirjena, čeprav ni imel nobenih drugih težav. Kri je bila čisto v redu, vendar test na levkozo-pozitiven. Koliko časa je virus prisoten pri njem, se ne da ugotoviti, lahko več let. Zdravnica me je prepričala, da z virusom lahko normalno živi več let. Poučila sem se že prej o levkozi. Dva tedna smo imeli antibiotike, normalno je zaživel in potem spet dva dni nazaj prenehal jesti. Včeraj sem se slišala z zdravnico in mi je rekla, da počakam še kakšen dan potem da ga prinesem, da bi mu dali kakšno podporno terapijo, infuzijo… Verjetno bova šla jutri. Ne bi ga rada matrala, ker sem že enkrat vse to dala skozi, vendar se enostavno ne morem odločiti na zadnje dejanje. Poskušala bom še z infuzijo in naj ga še enkrat malo pregleda, če bi se ugotovilo, da je morda še kaj zraven. Mislim, da ne bo nič pomagalo, vendar…. Prav žalostna sem. Tako lep muc, in tako rada ga imam, pa ljubezen nič ne pomaga…
Druga dva mucka sta negativna, prejšnji teden sem ju nesla cepiti, kombinirano + levkoza.
Ojoj… saj ne vem kaj naj rečem. Je res, da je levkoza kar nalezljiva, in pri zunanjih mucah žal niti ne zelo redka, pa vseeno…
Kaj dosti drugega kot sicer pa tudi tokrat ne morem reči. Težko je vedeti, kdaj gre le za podaljševanje agonije, kdaj pa gre le za krizo, po kateri bo spet nekaj časa bolje. Jaz vedno ravnam kot da gre za krizo, ne vem pa kaj si ob tem mislijo bolne živali.
Levkozne živali imajo prizadet imunski sistem, zato ob boleznih potrebujejo bolj agresivne terapije, potem pa je lahko spet nekaj časa vse ok. Več kot upati, da bo tudi pri vas tokrat tako ne morem, mi je pa žal za vas in za muca. Morda se lahko za kakšen dodaten nasvet obrnete še na Vanjo knez, dr. vet. med na kliniki 300 kosmatih v Ljubljani.
Flek je na infuziji, dobival bo zdravila, bomo poskušali obdržati ga, če bo kri v redu. Ponoči je bruhal in tudi med potjo. Naredila sem, kar sem lahko. Cele noči nisva spala, mislila sem da ne bo dočakal jutra. Popoldan me pokličejo, do takrat lahko upam….
Držite pesti za naju!
Ne vem od kod toliko solz, sem kot vodnjak…
Bomo držali vse pesti in tačke kar jih premoremo. Več kot narediti vse kar je mogoče se tako in tako ne da. Kadar ne gre je hudo, ampak žal nihče od nas ni narejen za večno, kljub temu pa pričakujem kakšno bolj veselo novico. Bi se po vseh slabih v zadnjih dneh kar prilegla
Zdravnica je klicala okoli pol devetih, prosila, da ji dam dovoljenje, da ga odreši muk! Ponoči so se 6 ur trudili, vendar ….Začel je bruhati kri, drisko je imel krvavo, tako da je vegetiral na infuziji, … Tako zelo boli, da ni besed….
Spraševala je samo, ali želimo, da ga doma pokopljemo. Bojim se, da bo še bolj bolelo, ko bom vsak dan gledala in spominjala se…Verjetno je boljše, da ga dajo kar v krematorij, tako kot Toma. Če ga bom še enkrat videla….
Naredila sem kar sem lahko, zadnje ure je preživel tam kjer bi mu lahko pomagali, če bi bilo možnosti, pa je ni bilo.
Koliko zavrženih živali je in tistih ki jih lastniki nimajo ne vem kako radi, pa se borijo za življenje, čeprav ni lepo, moji muci, ki so imeli vse pogoje, ljubezni do neba in nazaj, pa končajo tako…
Ko bi se vsaj lahko sprijaznila z usodo, pa se ne morem….
Včeraj sem ga peljala, upala, da košarce ne bom prazne vrnila nazaj, pa jo bom…
Mislim, da veste kako se počutim…, saj ste veliko dala skozi življenje…
Žal res še preveč dobro vem kako vam je… pa žal to ne pomaga. Zadnje dni slabih novic kar noče zmanjkati…
Ne vem, meni bi bilo verjetno v tolažbo, da je bil skoraj do konca takorekoč zdrav in zadovoljen muc. Če bi bil zavržen, bi svoje življenje zagotovo končal drugače in najverjetneje v mukah, tako pa se je imel fino ta leta, ki so mu bila namenjena. Narediti se več zgelda ni dalo. Mi je žal. Naj vam bo v tolažbo, da je imel dom, kjer se je imel lepo in je bilo zanj poskrbljeno in ni životaril nekje sam. Res mi je žal…