Lord Acton<\/p>\n
Zadnje dni je veliko govora o zaslu\u017ekih profesorjev javnih univerz. Zanimivi so tudi odzivi in komentarji na pojasnila ministrice v odhodu, ki daje prepri\u010dljiv vtis, da je \u017ee zdavnaj izgubila stik z realnostjo. \u017de res, da je sla po mo\u010di del \u010dlove\u0161ke narave, zna pa to biti hudo nerodna re\u010d.<\/p>\n
Bertrand Russell je v svojih raziskovanjih pri\u0161el do spoznanja, da je \u017eelja po tem, da bi si pridobili ve\u010d mo\u010di, lastna le \u010dlove\u0161ki vrsti. Po njegovo naj druge \u017eivalske vrste ne bi bile sposobne biti tako zelo nezadovoljne s svojim dele\u017eem, da bi se trudile pridobiti si ve\u010d dobrin kot pa jih v resnici potrebujejo. Po njegovo je osnovni koncept socialnih znanosti mo\u010d in to v smislu, v kakr\u0161nem je energija osnovni koncept v fiziki. Prav tako kot energija, ima tudi mo\u010d razli\u010dne pojavne oblike, kot so bogastvo, oboro\u017eitev, vpliv ali mnenje. Nobene od na\u0161tetih oblik ni mogo\u010de obravnavati kot podrejene kateri drugi, prav tako pa iz nobene oblike ni mogo\u010de izpeljati katere od drugih. Mo\u010d je osnovna sestavina vseh med\u010dlove\u0161kih odnosov. Imeti mo\u010d nad drugimi pomeni imeti oblast nad njimi, pomeni nadzorovati vire, ki si jih drugi \u017eelijo, potrebujejo ali se jih bojijo. Med slednje sodi kaznovanje.<\/p>\n
\u010ceprav je mo\u010d gonilna sila vseh razmerij, jo je te\u017eko natan\u010dno opredeliti. Lahko jo npr. definiramo kot relativno sposobnost posameznika, da z zagotavljanjem in odtegovanjem virov ali s kaznovanjem vpliva na stanje drugega. To sposobnost sestavlja produkt dejansko razpolo\u017eljivih virov in kazni, ki jih posameznik lahko v resnici dolo\u010di. Mo\u010d je torej nelo\u010dljivo povezana z nadzorom nad viri, ki so lahko fizi\u010dni, ekonomski ali socialni in pa kaznovanjem. Oblast nad drugimi ima pomemben vpliv na um in mo\u017egane.<\/p>\n
Na Univerzi Kalifornije, Berkley, so izvedli \u0161tudijo o mo\u010di, ki je v psiholo\u0161kih krogih poznana kot The cookie monster \u0161tudija. Prof. psihologije Dacher Keltner je povzel, da iz dokazov izhaja, da ima mo\u010d na mo\u017egane podoben u\u010dinek kot mo\u017eganska travma, ki povzro\u010di, da po\u0161kodovani posameznik postane sekundarni sociopat.<\/p>\n
V predelelih \u010delnega re\u017enja mo\u017egan, kjer je center za empatijo, je tudi mre\u017ea zrcalnih nevronov. Ti povzro\u010dijo, da se v na\u0161ih mo\u017eganih aktivirajo enaki predeli ne glede na to, ali nekoga samo opazujemo ali pa neko dejanje izvajamo sami. Pomagajo se nam v\u017eiveti v druge, tako da smo sposobni zaznati tudi njihovo veselje ali bole\u010dino. To nas povezuje. Ljudje, pri katerih je to omre\u017eje za empatijo po\u0161kodovano, postanejo zelo impulzivni, v nevrolo\u0161kem smislu lahko re\u010demo, da gre za pridobljeno sociopatijo.<\/p>\n
Med raziskavo so ugotovili, da se ljudje, ki so jim dodelili nekaj mo\u010di, vedejo podobno kot pacienti po mo\u017eganski travmi. Taki ljudje, ki jih prevzame ob\u010dutek mo\u010di, zgubijo stik z drugimi. Njihovo mnenje jih ne zanima ve\u010d, bole\u010dine drugih pa niso ve\u010d sposobni ob\u010dutit. \u017delja po npr. napredovanju torej o\u010ditno lahko vodi v sociopatske tendence. Nam je pa lahko v uteho, da kljub vsemu to ni nujno (\u010deprav \u017eal zelo pogosto). Na\u0161i mo\u017egani so namre\u010d omre\u017eeni tako, da si \u017eelimo skrbeti za druge. Re\u010demo lahko, da empatija pravzaprav dolo\u010da \u010dlove\u0161tvo, resne primankljaje pa upo\u0161tevamo kot klju\u010den dele\u017e socialnih te\u017eav.<\/p>\n