Mačji AIDS je nalezljiva, človeškemu AIDSu podobna bolezen, ki jo povzroča virus FIV (Feline Immunodeficiency virus), mačji virus imunske pomankljivosti. Sama okužba z virusom je doživljenska, ne pomeni pa še bolezni in nikakor ni potrebna smrtna obtožba za okuženo mačko. Bolezen nastopi šele, če/ko virus uniči imunski sistem, mačko pa napadejo sekundarne, za zdravo mačko povsem nenevarne okužbe. Raziskave kažejo, da kar polovica mačk nikoli ne razvije bolezni. Virus FIV se pretežno prenaša z ugrizi, lahko pa se prenese z breje mačke na njene mladiče. Največje tveganje za okužbo predstavljajo mačji ugrizi - prenos sline okuženega mačka v kri zdravega. Inkubacijska doba je precej dolga - nekaj let, tudi več kot 4.

V izogib dvomom in v prid primerni oskrbi merebiti okužene mačke je priporočlnjivo opraviti hiter krvni test. Pozitiven rezultat ima običajno precelj bolj poguben učinek na skrbnika okužene mačke kot pa žival samo. Vendar povsem brez potrebe. Okužene mačke lahko ob primerni oskrbi živijo zelo kvalitetno življenje dolgo vrsto let. Kot nekdanja skrbnica dveh, sicer žal že pokojnih FIV+ mačkov, lahko to samo potrdim.

Test je pozitiven - kaj pa zdaj?
Osnovno pravilo je - brez panike! Virus FIV je vrstno specifičen in se z mačke NE PRENAŠA na človeka ali druge domače živali. Z nekaj previdnostnimi ukrepi je mogoče preprečiti tudi prenos na druge mačke v gospodinjstvu.

Naslednje pravilo je poiskati primernega veterinarja, ki bo skupaj z vami mačko zdravil, če/ko bo to potrebno, ukrepal njeni diagnozi primerno in vam NE BO predlagal evtanazije, ki je v takih primerih povsem nepotrebna.

Mačku preprečite izhode, saj je zunanji svet poln virusov, ki lahko ogrozijo njegovo zdravje. Sterilizacija ali kastracija olajšata bivanje notri, ki ga mački običajno sprejemajo prav dobro in so povsem zadovoljni v varnem zavetju stanovanja.

Kvalitetna hrana in prehrambeni dodatki bodo podkrbeli, da bo okužena mačka še dolgo zdrava in brez kakršnihkoli zdravstvenih težav. Okužena mačka naj dobiva vitaminske dodatke, anti-oksidante in omega 3 in omega 6 maščobe. Potrebno je redno odstranjevanje zajedalcev in skrb, da mačka nima bolh.

Okuženim mačkam največjo nevarnost predstvaljajo sekundarne okužbe. Najpogosteje so to okužbe mehurja, zgornjih dihal in kože. Če se pojavijo, je potrebno ukrepati hitro in nekoliko bolj "agresivno" kot pri neokuženi mački, zato je pomembna izbira dobrega, zavzetega veterinarja.

Žal je dokazana tudi povezava med virusim FIV in kronično odpovedjo ledvic, ki pa ni nujna!

Najzaneslivejši način boja proti okužbi z virusom FIV je, mačkam omogočiti bivanje samo v stanovanju. Zdravila za mačji AIDSše ni, zato ga ni čez preventivo.