Razmišljate torej, da bi življenje delili s psom. Čeprav se sama ne ravnam po tem pravilu, pa ta pomembna odločitev ne sme biti trenutna ali impulzivna, pač pa mora biti sprejeta premišljeno in odgovorno. Psi običajno živijo dobrih deset let. Torej so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti in nanje odkrito odgovoriti za naslednjih dobrih 10 let, naslednja:
                                     
   
- ali smo pripravljeni vsak dan nahraniti psa?
- ali smo pripravljeni iti s psom vsak dan na sprehod?
- ali smo pripravljeni 15 minut na dan posvetiti vzgoji psa?
- ali smo pripravljeni varovati in skrbeti za njegovo zdravje?
- ali smo pripravljeni za svojim psom počistiti iztrebke?
- ali smo pripravljeni psa šolati?
                       

Od zgoraj naštetih vprašanj je neobvezno le zadnje. Če ste torej na vsa prejšnja odgovori z »DA«, ste pripravljeni na odgovorno lastništvo in vas nekje veselo pričakuje pasji mladič.

Vendar pa smo pred novo odločitvijo: »KAM PO PSA?«

Najprej se moramo odločiti ali bomo vzeli pasemskega psa ali pa sosedovega mešančka. Pri tem moramo imeti pred očmi naš življenjski slog. Če radi hodimo v hribe in si želimo, da bi nas pri tem spremljal pasji prijatelj, verjetno ni primerno, da si izberemo katero od majhnih pasem. Če pa smo bolj lene in popustljive sorte ter nismo pripravljeni posvetiti pretirano veliko časa šolanju psa, pa bo pripadnik majhne pasme kot primernejši za nas. Mešanček nam pri vsakodnevnem življenju nudi prav toliko veselja in užitkov kot pasemski kuža, prav tako pa nam nevzgojeni pasemski kuža lahko povzroči prav toliko sitnosti kot nevzgojeni mešanček. Tudi veterinarske storitve imajo isto ceno za oba. Razlika je le v tem, da pri pasemskem mladiču vemo kdo sta starša in lahko pričakujemo neko vedenje in izgled, lastno določeni pasmi, pri križancih in mešančkih pa običajno vsaj enega od staršev ne poznamo in lahko le ocenimo v kakšnega psa bo zrasel mladiček. Vendar pa do prav velikih odstopanj med oceno in končno velikostjo psa ne prihaja prav pogosto.