Čeprav vročinski udar sodi med tista stanja, ki jih je običajno mogoče s preventivnimi ukrepi dovolj učinkovito preprečevati, pa se kljub temu lahko zgodijo. V primeru, da posumimo, da je naš pes pregret ali da doživlja vročinski udar, ne smemo več izgubljati časa in je potrebno ukrepati takoj!

Psa takoj prestavimo v hladnejši in dobro zračen prostor, če smo v naravi, pa ga prestavimo v senco. Če te ni v bližini, mu jo poskušamo narediti s pripomočki, ki jih imamo pri roki in jih lahko uporabimo, npr. dežnik, odeja ali podobno. Potem poskušamo ugotaviti kakšno je njego zdravstveno stanje. Če je pri zavesti in lahko stoji ali se premika, mu ponudimo nekaj vode. Vodo ponudimo večkrat in v manjših količinah, saj lahko večja količina vode izzove bruhanje, kar še poveča nevarnost dehidracije. Preverimo bjegovo dihanje, barvo dlesni, omotičnost, če lahko sam stoji in hodi, in če je le mogoče, mu izmerimo tudi telesno temperaturo.

Če je pes pri zavesti in odziven, njegova telesna temperatura pa pod 40 stopinjami, psa pustimo v hladnem prostoru, ga skrbno opazujemo in mu večkrat ponudimo manjše količine sveže vode. Psa lahko počasi ohlajamo z v hladno in ne mrzlo(!) vodo namočeno brisačo ali ga s hladno (in ne mrzlo!) vodo močimo po glavi, vratu, trebuhu in notranjih straneh tac. Pokličimo veterinarja, ki nam bo lahko že po telefonu dal dodatna navodila za prvo pomoč in se dogovorimo za obisk. Iz previdnosti in varnosti obiščimo veterinarja tudi, če si je pes hitro opomogel in ne opazimo vidnih posledic pregretja.

Kadar pes ne more sam stati in se ne odziva na naše dotike in glas, preverimo njegovo dihanje in srčni utrip ter takoj pokličimo veterinarja, da mu sporočimo, da prihajamo z neodzivnim psom, ki je doživel vročinski udar. Vsaka minuta je pomembna in prav dejstvo, da v ambulanti vedo, da prihajamo, lahko psu reši življenje, pri čemer so lahko v veliko pomoč tudi nasveti veterinarja, ki nam jih lahko da že po telefonu. Ob tem takoj pričnimo z ohlajanjem psa tako, da ga po telesu močimo s hladno vodo, pri čemer pazimo, da ni mrzla(!). Pomagamo si lahko z brisačo, ki jo namočimo v hladno vodo. Največ pozornosti posvetimo predelom glave, vratu in notranjim predelom tac ter trebuha. V kolikor uspemo, lahko previdno hladimo tudi jezik. Pri tem pazimo, da vode ne zlivamo v grlo.

Ohlajanje lahko pospešimo tudi z ventilatorjem, usmerjenim proti psu. Ko psu telesna temperatura pade pod 40º C, z intenzivnim ohlajanjem prenehamo, da ne povzročimo podhladitve ali strjevanja krvi. Če ga do sedaj še nismo, psa čimprej odpeljimo k veterinarju.

Če zgornje nasvete povzamemo v točkah, potem bi bili ukrepi ob sumu na pregretje psa ali vročinski udar sledeči:

- psa nemudoma prestavimo v hladnejši prostor ali senco;

- preverimo njegovo stanje (je pri zavesti, lahko stoji, lahko pije vodo);

- če lahko sam pije, mu v razmikih večkrat ponudimo manjše količine vode;

- izmerimo mu telesno temperaturo;

- če je nižja od 40 st. C, ga pustimo v hladnejšem prostoru in mu večkrat ponudimo vodo;

- ko si opomore, obiščimo veterinarja;

- če je pes neodziven, preverimo dihanje in srčni utrip;

- takoj pokličimo veterinarja;

- pričnemo z ohlajanjem tako, da ga močimo s hladno (NE MRZLO!) vodo;

- takoj ko je pes dovolj stabilen, obiščimo veterinarja.

Zgornji nasveti niso nadomestilo za obisk veterinarja, so le napotek kako ukrepati v primeru, če se zgodi, da se pes pregreje. Ne glede na to ali je šlo za hujši vročinski udar ali pa le za blažje pregretje, pokličimo veterinarja in se po potrebi dogovorimo za obisk.