( Vote )

Po podatkih Ameriškega veterinarskega združenja (American Veterinary Medical Association, AVMA), zbranih v statističnem poročilu US Pet Ownership and Demographics Sourcebook (2012), kar 6 od 10 oz. natančneje 63,2 % lastnikov hišnih ljubljenčkov le te dojema kot člane družine ali svoje družabnike.

Približno 70 miljonov hišnih ljubljenčkov je psov, živijo pa s približno 110 miljoni ljudmi. 99% jih uživa v koristih, ki jih tovrstno druženje prinaša, ne da bi kdaj imeli resen konflikt s svojim psom. Čeprav se število ljudi, ki v svoje življenje sprejmejo psa, v zadnjih desetletjih povečuje, pa se število (prijavljenih) ugrizov v Ameriki zelo močno zmanjšuje. L. 1971 je bilo npr. prijavljenih ugrizov v New Yorku kar 37 488, leta. 2011 pa le še 3 557.  Število je v dobrih 40 letih upadlo za več kot 10 krat.

 

V Sloveniji naj bi bilo okoli 225 000 registriranih psov. Številka je občutno nižja, s tem pa tudi število ugrizov. Po besedah kinologa in veterinarja Jožeta Vidica, je "nevarnih" ugrizov v Sloveniji zelo malo. Čeprav je iluzorno pričakovati, da do ugrizov sploh ne bi več prihajalo, pa je na resnost in število ugrizov mogoče vplivati z vzgojo in odnosom do psa.

Za začetek morda velja opozoriti, da večina psov ne grize in niso zlovešče kreature, vedno pripravljene napasti. Pravzaprav imajo psi razvito vrsto signalov in ritualov, namenjenih ravno temu, da se spopadu izognejo. Psi grizejo, če se počutijo ogrožene, imajo občutek, da se morajo braniti in se iz neprijetne situacije ne morejo rešiti drugače kot z napadom. Prav zato moramo poskrbeti, da smo mi zaščitnik svojega psa in njegova prva linija obrambe. To pomeni, da psa zaščitimo pred situacijami, v katerih bi se lahko počutil nelagodno ali celo ogroženo. Da bi lahko ocenili stresno vedenje svojega psa,  se moramo naučiti prepoznati znake, s katerimi sporoča, da mu ni prijetno. Psi niso brezčutni predmeti, so bitja, ki čutijo, se prilagajajo  in se razvijajo, skupaj z njimi pa se razvijajo tudi njihove preference. Tudi psi imajo lahko slab dan in nižji prag tolerance kot sicer, zato jih moramo dobro poznati, da bi lahko preprečili konflikt še predno se zgodi.

Poskrbeti moramo za socializacijo mladiča, da se v odrasli dobi ne bo bal stvari, ki jim je pogosto izpostavljen. Če se kljub temu to zgodi, psa umaknemo ali odstranimo iz situacije, ki ga straši. Kadar pa strahovi postanejo tako veliki in pogosti, da znižujejo kvaliteto njegovega življenja, poiščimo pomoč.

Pes, ki je polno vključen v življenje svoje družine, bo vajen človeškega vedenja, okolja in različnih situacij, zato je manj verjetno, da jih bo razumel kot nevarne ali se bal. Resnično najboljši način za prijetno sobivanje s psom in preprečevanje konfliktnih situacij, napadov in ugrizov je torej družabništvo, ki ima poleg preventivne vloge še pozitiven vpliv na zdravje pasjih lastnikov.

 

Literatura:

http://www.nationalcanineresearchcouncil.com/blog/dog-bite-prevention-week-fact-sheet/
http://www.nationalcanineresearchcouncil.com/dogbites/reported-bites-decreasing/
https://www.avma.org/kb/resources/statistics/pages/market-research-statistics-us-pet-ownership-demographics-sourcebook.aspx
http://golica.zurnal24.si/bojte-se-lastnikov-ne-psov

Za nemoteno delovanje strani uporabljamo piškotke. Več informacij o piškotkih.

Sprejemam piškotke s spletnega portala bobi4ever.net in dovoljujem anonimno spremljanje statistike obiska.

EU Cookie Directive Module Information