Vse več ljudi se danes odloči deliti
svoj dom s pasjim družinskim članom. Žal
se še vedno prepogosto dogaja, da v hišo
pride majhen kužek, po nekaj mesecih pa
postane nevzgojena mrcina, ki mora
zapustiti topel dom in konča kot
potepuška nadloga, priroma v zavetišče
ali pa nekje žalostno konča svoje bedno
življenje....
Želimo si, da bi vsebina na teh straneh
pripomogla k čim manjšemu številu
potepuških psov in čim večjemu številu
odgovornih, zadovoljnih lastnikov svojih
vzgojenih pasjih prijateljev.
Kako si lahko?
Psi so družabna bitja. Za srečno življenje potrebujejo svoje kardelo. To pa smo mi, ki smo se odločili povečati družino za pasjega člana. Odločitev za psa mora biti odgovorna odločitev do konca pasjega življenja. Premnogi s svojim neodgovornim početjem psom povzročajo hudo trpljenje. Preberite eno izmed zgodb, ki v sebi združuje neštete druge
Bobijeva zgodba
Čeprav sem bil mešanček sem imel
prav lepo in gosposko življenje.
Pa so leta minila, postal sem
star in moje telo ni več zmoglo
naporov življenja. Odpovedala so
mi utrujena ledvica in tako sem
neke nedelje v maju doma zaspal.
Vedel sem, da bojo moji
žalostni, zato sem se trudil in
odlašal, vendar nisem zmogel
več. Prišel je moj čas.
Pri vsem tem pa me je najbolj
skrbelo, da bo moj prostor za
menoj ostal prazen. Res smo se
lepo imeli, moja družina je lepo
skrbela zame in ne bi bilo prav,
da vsega tega ne bi doživel še
kakšen kuža. Zato sem bil zares
vesel, ko so domov prinesli
Spajka. Vedel sem, da ob malem
gremlinu ne bodo imeli časa biti
žalostni. Prav nič nisem
ljubosumen, prav nasprotno!
Vesel sem, da se piše nova
srečna zgodba in sem prepričan,
da me tudi ob novi zverinici ne
bodo nikoli pozabili.
Spajkova zgodba
Sem Spike, še kar vzgojeni lepotec in
ponos svoje lastnice. Moje življenje se
je po slabem začetku lepo obrnilo.
Bil sem razigran in živahen mladiček,
verjetno kar malo preveč razigran, zato
so se moji lastniki odločili, da me pri
dveh mesecih pustijo nekje ob cesti.
Tako sem
nekako prišel v pasje zavetišče v
Kopru.Vsaj eden od mojih staršev je bil
Ameriški pitbull ali Ameriški stafford
terier, zato nisem bil najbolj zaželen
mladiček. K sreči pa je mimo prišla
družina moje nove lastnice in me na vsak
način hotela videti. Mislim, da je bila
to ljubezen na prvi pogled.
Še vedno me je razganjalo od energije,
grizel sem vse kar sem našel, vendar pa
je moja nova družina razumela, da sem le
mladiček, ki mu rastejo zobki in moram
veliko gristi.
Še vedno me je razganjalo od energije,
grizel sem vse kar sem našel, vendar pa
je moja nova družina razumela, da sem le
mladiček, ki mu rastejo zobki in moram
veliko gristi. Tako so me založili z
zvrhanim kupom reči, ki sem jih lahko do
onemoglosti grizel. Sedaj imam dve leti
in sem srečen kuža. Svojega nesrečnega
začetka se skoraj ne spomnim več. Pridno
se učim, znam veliko stvari, najraje pa
se potepam ob morju. Seveda nikoli sam,
saj me vedno spremlja budno oko moje
družine.
We long for an affection altogether ignorant of our faults. Heaven has accorded this to us in the uncritical canine attachment.
George Eliot
