Težko bi rekla, da smo Slovenci prav zelo prijeten narod, smo pa vsaj dobro obveščen. Vsaj kar se sosedov tiče. Neredko smo namreč o dogajanju pri sosedih precej natančno seznanjeni, včasih celo bolje kot sosedi sami. Mnogi natanko vedo kdaj bo sosed kupil nov avto in seveda kateri, pa kdaj in s kakšno barvo bo prebelil stanovanje, pa koliko ljubic ima mož in kako pogosto ga vara žena, pa… Včasih kdo celo ve, da so pri sosedu nabavili psa. Jasno pogosto samo zato, ker neznosno laja, moti njegov dušni mir in je treba soseda na motnjo nemudoma in kar se da strogo opozoriti. Če je pes na vrtu, njegov lajež običajno moti še bolj, pa se lahko uporabi celo grožnjo s prijavo pristojnim. Kaj več kar se morebiti dogaja s psom pri sosedu pa običajno ni več predmet zanimanja. Če je pes na verigi mnoge ne moti, da le ne ščije na njihov porton. Da bi kdo pogledal, če je vsaj tri metre (merjeno pri tleh) dolga, bi bilo pa že preveč.

Z mački je še slabše. Opazi se jih šele, ko prevračajo tuje lonce z rožami, opravljajo svoje fiziološke potrebe sredi zeliščnega vrta ali solate ali pa tulijo, renčijo in zavijajo, ko sredi noči odganjajo druge snubce stran od njihove izbrane mačke. Pomisliti na sterilizacijo ali kastracijo bi bilo že prenaporno ali pa v nasprotju z “zakoni narave”.

Mladiče običajno opazimo. Mačje in pasje. Nekaj je na njih, da prebudi v nas tisto nežnejšo plat in skoraj po pravilu nam nekontrolirano uhajajo vzdihi občudovanja. “Iiiiiiii kako so luškani,” je največ kar premore večina spraviti iz sebe. Da jih je preveč in primernih domov ni niti za tiste, ki so že tu, večina ob pogledu na prijetne kepice niti pomisli ne. Za izražanje drugih pomislekov in skrbi, pa je potrebno imeti že precej bolj tankočutno naravo.

Preobremenjevanju samic je morda res nekoliko težje slediti (nenazadnje sama težko sledim že letom, pa jih vsakokrat v naprej napoveduje obilica koledarjev), tudi mačje mladiče je (žal) precej enostavno  zatajiti, skoraj gotovo pa je nemogoče zgrešiti leglo pasjih mladičev. Če ne zaradi drugega, pa zaradi hrupa (ki tako rad moti), ki ga povzročajo. Nobeno posebno poznavanje zakonov ni potrebno, pa tudi kašna posebna bistroumnost ne, da je vsakemu lahko jasno, da 4, 5, 6 ali več nekaj tedenskih mladičev ne more kar naenkrat hkrati ponikniti v neznano.  Vsaj tako ne, da bi bilo za njih dobro in prav poskrbljeno.

Po naših predpisih je potrebno preprečevati neželena legla, zdravih hišnih živali pa ni dovoljeno evtanazirati. Tudi odvečnih mladičev ne. Predvsem pa se slednjih ne pobije in bolj ali manj domiselno zapakirane odvrže v bolj ali manj odročno grmovje.

Tokrat je nekje nekomu izginilo 6 pretežno svetlih nekaj tedenskih pasjih mladičev. Končali so pobiti v grmovju ob stari šmarski cesti pri Kopru. Bi si upala verjeti, da niso prišli prav od daleč. Si težko predstavljam, da bi jih tisti, ki je nekaj tedenske mladiče sposoben pobiti in odvreči v grmovje,  naložil v avto in prav daleč peljal.

Če ste torej nedavno pri sosedu opazili mladiče, ki so pred nekaj dnevi nepojasneno izginili, povprašajte soseda po zdravju malih pasjih kep. Če vam to ne gre, pa dvignite telefon in o izginotju koga obvestite. Npr. policijo, VURS, ali pa v konkretnem primeru ODPMŽ na tel. 041  626 448 ali 031 349 823.

Tem mladičem to ne bo pomagalo. Kot tudi neštete privoščljive slabe želje ne. Bo pa telefonski klic lahko pomagal vsem morebitnim naslednikom in pasji mami. Težko verjamem, da si ji dobro godi. In bo prispeval k temu, da enkrat končno takih podvigov ne bo več.

Ko se boste torej naslednjič ozrli za novim avtom soseda, poglejte malo še kaj počnejo njegove živali. Pa če so mladiči še pri mami. In če niso, vprašajte kaj se je zgodilo z njimi. Kar tako, iz gole prijaznosti. Small talk. Namesto oguljenih vremenskih fraz.
Po naših predpisih gredo lahko pasji mladiči od mame pri 8ih tednih starosti, mačji pa pri 12ih. Za ugotavljanje in kaznovanje kršitev so pristojni uradni veterinarji območnih veterinarskih uradov. Če vas skrbi utemeljenost prijave pa se za pomoč obrnite na lokalno društvo za zaščito živali.

Ne obračajte se stran, češ da ni vaša stvar. Je naša stvar. Zaščita živali je dolžnost vseh nas. Vsak klic, vsako obvestilo, vsaka prijava, bo prispevala k temu, da postane toleranca do mučenja živali nična!

komentarjev: 3 v “Tudi pasje mladiče ubijajo, mar ne?”