There is no black-and-white situation.
It’s all part of life. Highs, lows, middles.
Van Morrison
Bemtiš! Zadnji teden se zgleda name lepijo beli pudlji. Kot kaže jim nihče ni povedal, da pudlji pač niso psi, ki meni pristojijo. Še posebno ne beli, ki kvarijo moj črn outfit. 
Ura je skoraj deset in nekaj metrov stran od mene spi v klobčič zvit bel pudelj, ki ni moj. Zjutraj moram v službo in prijazna starina bo morala ostat prepuščena na milost in nemilost kupu naših norih zveri. Kako pomirjujoča misel za zadnji praznični večer.
V resnici me bele dlake na mojem črnem outfitu ne motijo prav dosti. Niti to, da je pudelj in mi sploh ne pristoji, ne. Ne moti niti naših norih zveri. Moti me to, da ljudje, ki izgubijo psa, ne pokličejo v zavetišče. To je najmanj kar se da in je treba nardit. O izgubi psa obvestit najbližje zavetišče. Že res, da se to lahko stori v roku treh dni, ampak res, zares ni treba čakati tako dolgo.
Pudelj s fotke z delovnim imenom ovčka bo kot kaže namesto v zavetišču prenočil pri nas, pa mislim da ne bi imel nič proti, če bi to počel doma. Ga z veseljem vrnem. Info na GSM: 031 349 823
Halo???? Še vedno ga nihče ne pogreša? Tole bitje je zjutraj nakurilo našo Packo. A ga lahko lastnik pogreši, predno naši mački sprejmejo sklep o povračilnih ukrepih? PLIS?
Luštkan
A ga že kdo pogreša?
Ovčka
Eh, ovčka, ki mu ni ime ovčka, je kašen dan ali dva že doma. Pravzaprav je tole s pogrešanjem prav hecna reč, če pogledaš nanjo s hecne strani, ampak ni časa za vse skupaj napisat. Ampak sej bo, upam da hkrati z navdihom
))