Thx

Hja rabim jih pač.
Sem jih napisala, ja, sej ni v tem fora. Jih lahko komu sama pošljem, če bi bila taka nuja vedet kaj in kako komu drugemu pišem. Fora je povsem drugje

Ja, sem pač butec z dolgo lajtungo, kaj čem zdej… Spada pod rubriko “meni se pa že ne more zgodit” ima precej zveze z zaupanjem, bi rekla… verjetno tudi naivnostjo. Pa sploh ne gre za vsebino, ampak za vse kaj drugega, med drugim za zlorabo zaupanja.
In ne, ne rabim dokaza. Sem napisala, da VEM, da je tako, kar bi pomenilo, da nekaj dokazov imam.

Zanimiv blog. Upam da se bodo te stvari razrešile in da bo čim več živali v različnih zavetiščih lahko imelo dobro oskrbo, že zato ker je pomoč posameznikov in podjetij namenjena v končni fazi njim in ne konkretno bogatenju posameznikov.

Da razložim še v čem je problem prepošiljanja mailov.
Polona Samec ni običajna fizična oseba, pač pa vodja zavetišča, ki izvršuje javno službo. Torej je vsaj do neke mere ali v nekem smislu javna osebnost, še toliko bolj, ker se po njenih besedah ne da ločiti P.S. fizične osebe od P.S. vodje zavetišča in očitno vedno nastopa v vlogi vodje zavetišča. Vsak vodja zavetišča komunicira z različnimi poslovnimi partnerji, posvojitelji, interesenti in še kom. Vsak vodja zavetišča se pri tej komunikaciji sreča tudi z bolj ali manj osebnimi izpovedmi interesentov za posvojitev živali, pa tudi manj osebnimi vsebinami, kot je recimo želja pomagati zavetišču, predati ostanek zdravil in podobno, ki pa so kljub vsemu tajne. Vsak vodja zavetišča ima opravka tudi z varovanimi podatki. In prav zaradi vsega prej naštetega, predvsem pa, da interesenti za posvojitev razkrijejo del svoje zasebnosti oz. načina življenja, je pomembno varovanje zasebnosti še toliko bolj kot pri običajnih fizičnih osebah. Nekateri bolj drugi manj varujemo svojo zasebnost, vsekakor je stopnja varovanja odločitev vsakega posameznika. Jaz svojo varujem, tudi to s kom si povsem zasebno dopisujem, recimo. Zato se mi zdi prav, da se vsak zaveda, kako skrbno je varovana njegova zasebnost ali varovani podatki. Še zlasti v komunikaciji s posameznim vodjem zavetišča, ki verjame, da ima tisti na drugi strani pravico vedet v kaj se spušča.
Ob nastalih kratkih stikih, nesporazumih ali čemerkoli že, je nesprejemljivo svoje argumente zagovarjati s prepošiljanjem zasebnih sporočil, ki morda s situacijo niti nimajo nobene zveze.

Jaz si zagotovo želim, da moja pisanja, uradna in zasebna, berejo prejemniki. Tista, za katera želim, da jih berejo drugi, objavim in zapišem drugje. Če nek postopek od mene zahteva, da razkrijem del svoje zasebnosti ali varovanih podatkov, želim vedeti, ali se bo z njimi v vseh primerih ravnalo korektno in se jih ne bo zlorabilo. Pri tem mi bodo v veliko pomoč pozitivne in negativne izkušnje drugih. Zato tudi delim svoje. Moja zadnja taka je stara nekaj mesecev in ni edina, zato sem tudi prepričana, da so in bodo še zaokrožili moji maili. Predvsem po prejšnem blogu. Če je komu vseeno, da lahko njegova zasebna sporočila zaokrožijo, ker si drzne na glas razmišljati ali celo operirati z javno objavljenjimi številkami (dobički podjetij in podjetnikov), je to njegova stvar. Mene moti, se mi ne zdi prav, predvsem pa običajno nima nikakršne zveze z mojim glasnim razmišljanjem. Da bo stvar še slabša, tokrat tole niti ni prvič. In s kom si jaz dopisujem in kaj menda lahko ostane moja zasebna stvar?