There has to be evil so that good can prove its purity above it.
Buddha
In ni lepšega kot od blizu spremljati napredek in pot h končnemu uspehu, ko so si posamezniki tako neizmerno želeli, celo za ceno pasjega življenja, da bi šlo kaj narobe… Ni lepšega kot imeti možnost biti del tega!
Moram reči, da za 2% gospod butec hudo dobro izgledajo (ok, del tega je treba pripisati tudi seksi opravi)
In ja, res je lepo biti del tega, pa čeprav samo virtualno :*
Hehe anede
)) Jaz bi ga najraje kar preimenovala v dva procenta (al pa tupersent po ingleško 
))
Puzzle, da je slika cela in popolna, morajo sestavljat vsi koščki. V tem stoletju sodijo zraven tudi virtualni, tako da dokler smo vsi na svojem mestu je stvar popolna
Hm, puzzle… a ne, kako zanimive postanejo stvari, ko se začne kazat prava slika. In mi je prav v čast, da sem nekaj koščkov za sestavljanje jaz pristavila!
Tinčku pa poljubček! Kaj več mu pa ne rabim pošiljat, ker mu je očitno več kot fajn!
Saj kuža ne bo šel nazaj k istim lastnikom, a ne?!
Hehe puzzli so hecne reči. Nikakor ne vidiš prave slike in nikakor ne moreš pogruntat kam kakšen košček paše, dokler od blizu gledaš. Šele iz distance postanejo stvari jasne
Ni še nič dorečeno, vsekakor mora bit v največjo njegovo korist. Njegovi lastniki niso slabi, ga imajo res radi, edina njihova pomankljivost je, da imajo ogromno posest takorekoč sredi narave, ampak žal brez ograje, na kateri preživijo večji del dneva, pse pa vzamejo sabo. Če ne bi bilo to za pse nevarno, bi človek skoraj rekel, da kaj češ lepšega kot da je lahko pes cel dan zunaj s tabo, pa še prost. Ampak žal danes tako ne gre več.
))
Ne glede na to, ali je bil res tole prvi Tinčkov samostojni sprehod ali ne, je bil zagotovo zadnji, pa kjerkoli že (razen, če se ne zgodi kakšna “naravna katastrofa”).
Sicer je pa v zadnjih tednih postal tak razvajenec, da gre sicer še vedno rad ven, gre pa tudi hitro rad notri, tako da se bi pa mogoče sam odrekel razkušnju svobode v naravi
Verjamem, da ima pravi pasji raj sredi narave.
Edino kar mi je čudno je to, da prepustijo skrb zanj nekomu drugemu. Jaz sem imela cele travme pustit psa pri veterinarju čez noč, kaj šele, da bi med okrevanjem skrb zanj prepustila nekomu drugemu. Se mi zdi, da če že imaš psa, gre tudi tu po sistemu “u dobru i zlu”. Niso vedno zdravi in mladi. Moje čisto osebno mnenje je, da ni dovolj, da imaš psa rad in da mu daješ hrano, ampak je treba prevzet nase tud odgovornost, če se kaj zgodi.
Sicer sem pa čist navdušena nad okrevanjem. Je imel pesjanko res neverjetno srečo v nesreči! Da je naletel na prave ljudi!
V bistvu je tole en res poseben primer, splet takih in drugačnih srečno nesrečnih okoliščin, začenši s poškodovanim čipom, kar je pomenilo, da je bil obravnavan kot vsak drug pes v skrbništvu društva. Res je vprašanje koliko bi jih sprejelo take odločitve kot so bile sprejete v Tinčkovem primeru (je kar nekaj časa poteboval recimo takorekoč 24 urni nadzor in strogo mirovanje).
Malček je bila po sredi tudi nerodna komunikacija z lastniki (kar je spet pomenilo srečno naključje za Tinčka), šok, negotove napovedi, visoki stroški (vsi skupaj se bližajo številki 2000 €, del so pokrili prav lastniki), zahtevna in draga operacija z nepredvidljivim izzidom in zahtevna pred in postoperativna oskrba.
Lastniki redno spremljajo njegovo stanje, sprašujejo kako lahko pomagajo in so v bistvu hvaležni, da nekdo skrbi zanj. Sicer bi se bilo najlažje na svetu odločit, da mora Tinko definitivno v nov dom…
V bistvu je pesjanko res rojen pod hudo srečno zvezdo. Še vse “nesrečne” okoliščine so se v bistvu obrnile njemu v prid. Nad okrevanjem je pa res težko bit kaj drugega kot navdušen
))
Si mislim, da se strinja tudi Tinko, ki z veseljem kaže rezultate ekstremnega razvajanja… Njemu se namreč zdi, da je 24urni “nadzor” še kar potreben in to vedno bolj. Je namreč prepričan, da ne more bit sam, in če se to zgodi, je nujno potrebno ukrepat. Le še razložit mu je nekako treba, da telefon služi temu, da se koga pokliče, ne da se ga poje… jao!