Great men are almost always bad men.

Lord Acton

Zadnje dni je veliko govora o zaslužkih profesorjev javnih univerz. Zanimivi so tudi odzivi in komentarji na pojasnila ministrice v odhodu, ki daje prepričljiv vtis, da je že zdavnaj izgubila stik z realnostjo. Že res, da je sla po moči del človeške narave, zna pa to biti hudo nerodna reč.

Bertrand Russell je v svojih raziskovanjih prišel do spoznanja, da je želja po tem, da bi si pridobili več moči, lastna le človeški vrsti. Po njegovo naj druge živalske vrste ne bi bile sposobne biti tako zelo nezadovoljne s svojim deležem, da bi se trudile pridobiti si več dobrin kot pa jih v resnici potrebujejo. Po njegovo je osnovni koncept socialnih znanosti moč in to v smislu, v kakršnem je energija osnovni koncept v fiziki. Prav tako kot energija, ima tudi moč različne pojavne oblike, kot so bogastvo, oborožitev, vpliv ali mnenje. Nobene od naštetih oblik ni mogoče obravnavati kot podrejene kateri drugi, prav tako pa iz nobene oblike ni mogoče izpeljati katere od drugih. Moč je osnovna sestavina vseh medčloveških odnosov. Imeti moč nad drugimi pomeni imeti oblast nad njimi, pomeni nadzorovati vire, ki si jih drugi želijo, potrebujejo ali se jih bojijo. Med slednje sodi kaznovanje.

Čeprav je moč gonilna sila vseh razmerij, jo je težko natančno opredeliti. Lahko jo npr. definiramo kot relativno sposobnost posameznika, da z zagotavljanjem in odtegovanjem virov ali s kaznovanjem vpliva na stanje drugega. To sposobnost sestavlja produkt dejansko razpoložljivih virov in kazni, ki jih posameznik lahko v resnici določi. Moč je torej neločljivo povezana z nadzorom nad viri, ki so lahko fizični, ekonomski ali socialni in pa kaznovanjem. Oblast nad drugimi ima pomemben vpliv na um in možgane.

Na Univerzi Kalifornije, Berkley, so izvedli študijo o moči, ki je v psiholoških krogih poznana kot The cookie monster študija. Prof. psihologije Dacher Keltner je povzel, da iz dokazov izhaja, da ima moč na možgane podoben učinek kot možganska travma, ki povzroči, da poškodovani posameznik postane sekundarni sociopat.

V predelelih čelnega režnja možgan, kjer je center za empatijo, je tudi mreža zrcalnih nevronov. Ti povzročijo, da se v naših možganih aktivirajo enaki predeli ne glede na to, ali nekoga samo opazujemo ali pa neko dejanje izvajamo sami. Pomagajo se nam vživeti v druge, tako da smo sposobni zaznati tudi njihovo veselje ali bolečino. To nas povezuje. Ljudje, pri katerih je to omrežje za empatijo poškodovano, postanejo zelo impulzivni, v nevrološkem smislu lahko rečemo, da gre za pridobljeno sociopatijo.

Med raziskavo so ugotovili, da se ljudje, ki so jim dodelili nekaj moči, vedejo podobno kot pacienti po možganski travmi. Taki ljudje, ki jih prevzame občutek moči, zgubijo stik z drugimi. Njihovo mnenje jih ne zanima več, bolečine drugih pa niso več sposobni občutit. Želja po npr. napredovanju torej očitno lahko vodi v sociopatske tendence. Nam je pa lahko v uteho, da kljub vsemu to ni nujno (čeprav žal zelo pogosto). Naši možgani so namreč omreženi tako, da si želimo skrbeti za druge. Rečemo lahko, da empatija pravzaprav določa človeštvo, resne primankljaje pa upoštevamo kot ključen delež socialnih težav.

Viri:
Power Has A Scary Effect On The Brain, According To Science
Keltner D, Gruenfeld DH, Anderson C. (2003). Power, approach, and inhibition. Psychological Review, 2, 265-284.

Comments are closed.