Kdor vrečo drži je ravno toliko kriv kot tisti, ki meče vanjo
Zakon o zaščiti živali v svojem 2. členu pravi, da je zaščita živali po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali… KAKRŠNEMKOLI!
3. člen taistega zakona pravi, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja, bolezni ali smrti.
Ne bom malenkostna, pa se tokrat ne bom spraševala kateri razlog bi bil dovolj utemeljen, da bi kdo lahko povzročil vse prej našteto, sem pa pripračana, da ga nobena fizična oseba v SLO ne premore.
Obalno društvo proti mučenju živali se je odzvalo na prijavo, da v zaledju Kopra že nekaj dni joka pes. Najdba na terenu je bila pretresljiva, grozljiva in preveč tudi za tiste z najmočnejšim želodcem ali najhujšega vajene. Pes na prekratki verigi je umiral poln ran. Pri živem telesu so ga žrle bolhe in bogsigavedi kateri zajedalci še vse. Se bojim, da je jokal od bolečin. Nekaj dni!?! Se bojim tudi, da ni jokal prvič…
Je res potrebno tako dolgo hoditi mimo, si zatiskati oči in ušesa? To pasje trpljenje imajo tisti, ki so njegovo jokanje poslušali, ravno toliko na vesti kot njegov lastnik. Izgovor, da se ga kdorkoli boji, pač ne more biti opravičilo. Za tega psa je prepozno. Proti njegovemu lastniku so sproženi postopki, ki so pač lahko. Psu pa let trpljenja to ne bo odvzelo, tudi umiranja v bolečinah ne. Kako dolgo bo jokal, v bolečinah umiral ali životaril na prekratki verigi naslednji? In koliko njih bo šlo mimo takrat?
Ni potrebno vzdihovati ob posnetkih na Animal planet. Grozljiva resničnost je veliko bližje, za prvim vogalom. Bi lahko prosim, ponižno in kar se da lepo prosim, sem in tja pogledali sosedu čez ograjo – pa ne zato, da bi videli če ima nov avto, pač pa zato, ker lahko tam v bolečinah umira živo bitje!
Prispevek na Dnevniku:
http://tvslo.si/predvajaj/kruto-zlorabljal-psa/ava2.73865594/
To je grozno. Ne predstavljam si, kako lahko takšni ljudje sploh živijo. Nisem mogla pogledati fotografij in sem komaj prebrala prispevek. Normalnega človeka mora prizadeti. Ljudje, ki so sposobni kaj takega narediti živalci, ki si ne more sama pomagati, bi morali vso trpljenje dobiti nazaj in to podvojeno! Ena moja znanka ima sosede ki za psa ne skrbijo dobro. Večkrat je poklicala inšpekcijo, vendar se stanje ne spremeni. Če jim psa vzamejo, pripeljejo novega in se to vleče že nekaj let. Tudi tiste, ki dajo psa takim ljudjem ne razumem. Če bi jaz imela psa ali muco, bi prekleto dobro premislila v kakšne roke bi ga dala. Tudi tisti moji sosedje, ki za muca niso skrbeli, se niso nič naučili, pa tudi nič nerodno jim ni. Muc je lepo pri meni, zanj skrbimo isto kot za druga dva, kastriran je, se ne potepa, v hiši je, čez dan gre ven če sam hoče, boljšega življenja si ne bi mogel zaželeti. Pa veste kaj so sosedje naredili? So prinesli novo mačko! Muca je in je verjetno ne bodo dali sterilizirati (škoda denarja, še za kakšno mačjo hrano je škoda, saj je pridna, lovi miši in tudi pri njih vedno kaj mesa od kosila ostane!(če so doma)). Kako takim ljudjem kaj dopovedati. Saj skrbijo samo za sebe.
Samo to, kaj se je pri vas zgodilo, da so poklicali ko je bilo prepozno – za to ni opravičila!
Če bi blo po moje, bi tokrat poleg lastnika plačali kazen še vsi, ki so za zanemarjanje vedeli in ga torej potihem tudi podpirali. Če se je cviljenje slišalo po celi vasi, so opustili pomoč in dolžnost skrbi za zaščito živali prav vsi v vasi. Žal pravna podpora in kaznovalna politika na tem področju še precej šepata, toleranca do mučenja živali pa je še vedno previsoka, sploh pri mačkah…
Se strinjam. Psa na verigo ali v pesjak in brez sprehodov, saj ni cajta za to,se mu vrže enkrat na dan jesti, po možnosti najslabše brikete (saj je – seveda je, kaj bo drugega kot jedel, ko je lačen, na verigi ali v pesjaku pa ni nič drugega), muca si naj sama poišče kosilo – pravijo da je tako bilo včasih, kdo je še za muce kupoval hrano! Seveda, včasih je bilo tudi veliko kmetov in pridelkov in miši in mleka za muce, danes ni nič.Pa tudi življenjska doba muc je bila par let.
Za kaznovanje cele vasi sem tudi jaz. A v tej vasi ni niti enega človeka, ki ima rad živali? To je pa višek! Zakone nekdo že napiše, izvajajo pa se ne, tudi če se, je vedno človek na prvem mestu. Človek si že sam pomaga- žival brez naše pomoči pa ne more.Če je žival nevarna človeku, se je usmrti, če je človek nevaren živali….nič!
Kaj je s tistim odvetnikom za varstvo pravic živali? Je to zaživelo ali se je samo govorilo o tem?! Kaj sploh lahko naredi.
Smo pa humana družba, ni kaj.
Včasih je bilo marsikaj drugače. Tudi bilo ni marsičesa.
Pred časom sem ujela konec neke oddajo o potrošnikih. Novinarka je razpredala nekaj o potrebi zbiranja zamaškov za hrano Maše, pa za operacijo oči neke druge punčke, pa za…. in na koncu je povzela nekako takole: včasih za medicinkse posege ni bilo treba zbirati zamaškov. In temu rečemo napredek?