Sin with the multitude, and your responsibility and guilt are as great and as truly personal, as if you alone had done the wrong
Tryon Edwards
Od včeraj mi je bilo ničkolikokrat zastavljeno vprašanje, kaj spet za en kreten se je našel na obali in kako je to mogoče? Od včeraj, ko je vest o nesrečnem psu iz Boršta zaokrožila v medijih in našla pot v Dnevnik nacionalne televizije. Pa je pes samo v zadnji fazi umiranja na obroke jokal nekaj dni, trpel (in zagotovo jokal in cvilil) pa je nekaj let. Halo? NEKAJ LET je bilo to mogoče, in se bojim, da prav ta trenutek podobno usodo preživlja drug pes nekomu v soseščini. Nekaj let ni nihče nič slišal? Nič opazil? Tudi drugje ne, saj se to ne dogaja le v Borštu? Se bo zdaj, ko so grozljivih fotografij polni vsi mediji kdo opogumil prej, izpolnil svojo dolžnost in mučenje živali prijavil?
Opustitev nekega ravnanja, zaradi katerega je živali povzročeno dalj časa trajajoče trpljenje je prav tako mučenje živali kot ravnanje samo! Sodeč po izjavah in mestu najdbe psa v Borštu je ravnanje opustila cela vas! Cela vas je torej mučila psa nekaj let! Ne glede na morebitno (nez)možnost kazenskega pregona odgovornih vaščanov, pa je moralna odgovornost zagotovo tudi na njihovih plečih.
Sama zagotovo nikoli več ne pomislim na Boršt kot na prijetno vasico tam na hribčku “bogu izza nogu”. Zame je Boršt vas okrutnih mučiteljev živali, ki bi morali biti vsem v poduk. Katera vas ali kraj bo naslednji? Ali pa se bomo morda končno vendarle zbudili in poskrbeli še za koga in ne le za lastno rit? Saj ni tako težko – malo se je treba ozreti okoli sebe, na telefonu odtipkati 113 in povedati kar smo videli. Od tam bodo stvari stekle naprej same. Ali pa smo res ne vas pač pa država hladnokrvnih mučiteljev živali?