Zadnje dva dni malo pogosteje (če je to sploh mogoče ) surfam po netu. Jasno, gum še nisem zamenjala, pa tako iščem kašnega strica, ki bi mi to naredil izven mojega delovnega časa. Pravijo, da če te ni na netu, te ni…. no, vulkanizerjev očitno ni! Krasno! Bom razložila policajem, če me bodo hoteli kaznovat, da vulkanizerjev pač ni in nisem jaz kriva, da moj avto ni primerno opremljen!

Vedno, ko takole kaj iščem, kliknem na gumb “about us”. Me pač zanima s kom (ne) bom imela opravka. In bojda tak gumb manjka temle stranem.

About me torej!

…… aaaaaaaam ….. rojena sem bila. Dejstvo, da pišem tele vrstice, neizpodbitno dokazuje, da sem bila rojena. Nerodna (štorasta po domače) sem očitno že od svojega rojstva, saj že tam ni šlo vse gladko. Mogoče sem se pa samo že takrat upirala prihodu na ta svet, ali pa se mi le nikamor ni mudilo. Potrebno je bilo namreč kar nekaj tehnične pomoči, da so me zvlekli na to stran.

Nerodnost, ki mi je bila položena v zibelko, sem izpopolnila do vrhunske kategorije, žal pa športa nočejo uvrstiti med olimpijske, zaradi česar sem prikrajšana za kar nekaj zlatih olimpijskih medalj in naslovov.

Za razliko od svojih začetkov, se mi zdaj vedno mudi, pa nikoli nikamor ne pridem (če pa že, pa zamudim ).

Kar naprej nekaj iščem, in ko najdem, se sprašujem zakaj hudiča sem že to iskala?

V dar sem dobila magnet, na katerem piše: Moje misli včasih ne samo, da tavajo, ampak me popolnoma zapustijo – pojma nimam zakaj. Hm… slaba šala, mogoče? Verjetno bo na naslednjem (sej ga dobim, a ne? ) potrdilo, da nisem kura in z njimi hodim samo spat (al kaj podobno neresničnega).

Ne maram mraza, megle in zime (no, razen v gorah, da grem lahko smučat. Mraza in megle pa ne maram niti v gorah). Verjetno sem bila v prejšnjem življenju medved, ker bi celo zimo najraje prespala.

Cel dan obupujem, ker nimam časa, zvečer pa se sprašujem, kako to, da spet nisem nič naredila?

Stvari začnem, nikakor pa mi jih ne uspe končati. Najbrž zato, ker nimam časa. Berem po nekaj knjig naenkrat, nobene pa mi ne uspe prebrat do konca.

Najljubšega filma nimam. Saj ga tudi ne morem imeti, ko zaspim še predno se konča uvod. Ko pa se zbudim, se ne morem spomnit kateri film sem hotela gledat.

Bi rekla, da veliko pozabljam. Včasih med potjo pozabim kam sem namenjena.

Shranjujem vse mogoče. Bojda zaradi spominov, ki pa se jih ne spomnim (več). Glede na nakopičene stvari jih je moralo bit veliko. Upam, da v glavnem prijetnih.
Hm… kaj pa sem pravzaprav hotela povedat?

I’m selfish, impatient and a little insecure. I make mistakes, I am out of control and at times hard to handle. But if you can’t handle me at my worst, then you sure as hell don’t deserve me at my best.

Marilyn Monroe

Komentiranje ni vec mogoce.