Wes Fessle

Da podtikanj zares ne maram sem v zadnjem času poudarila že nekajkrat, menda tolikokrat, da bodo uspeli to razumeti tudi vsi tisti, ki sicer menda razumejo vse kar napišem, al kako je že bilo zapisano . Naključij jasno ni.
Predpise imamo zato, da urejajo življenje v urbani družbi vsem približno enako.
Imamo tudi predpise, ki določajo postopke ob najdbi zapuščenih živali. Natančneje govori o tem 7. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali:

(izguba in najdba hišne živali)

(2) Kdor najde žival, mora najpozneje v roku 24 ur:
1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali ali pristojni veterinarski organizaciji;
2. v primeru živali zavarovanih prosto živečih vrst upoštevati določbe predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih vrst živali;
3. obvestiti skrbnika, če mu je znan.

Včasih kdo naleti na izgubljeno, poškodovano ali bolno žival, ob kateri iz različnih razlogov ne more čakati 24 ur. Na tako žival se lahko naleti tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih ali ponoči. V ta namen morajo imeti zvetišča organizirano dežurno službo. 2. odstavek 8. člena Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali določa:

Uradne ure v zavetišču morajo biti najmanj štiri ure vsak delovni dan, poleg tega mora biti organizirana stalna 24-urna pripravljenost oziroma dežurstvo za sprejem živali v nujnih primerih. Dežurstvo ima imetnik zavetišča lahko organizirano samostojno ali v sodelovanju z veterinarsko organizacijo, Centrom za obveščanje ali policijo, ki mora imeti telefonsko številko dežurnega v zavetišču.

Stvar je torej precej preprosta. Če ne vemo kako stopiti v stik s pristojno organizacijo, je najhitrejša pot Center za obveščanje (112). Za mačke redkeje, pogosteje se to zgodi za pse, pa se lahko pokliče tudi policijo (113).
Torej bi bilo najenostavnejše Navodilo za telebane – ob najdbi zapuščene živali pokliči 112. Seveda je priporočljivo zapuščeno žival zadržati ali spremljati, sicer bo težko kdo prišel ponjo. Samo obvestilo za odvoz namreč običajno ne bo dovolj, saj žival ne ve, da mora počakati na mestu, kjer je bila opažena.

Mnogim postopek obveščanja pristojnih ob najdbi zapuščenih živali ne povzroča posebnih težav, se pa še vedno najde kdo, ki ne ve. Na internetu je mogoče v zelo kratkem času najti kar nekaj koristnih informacij, zbranih na kupu, torej bi moralo biti število tistih, ki ne vedo kako, še manjše, bi pa vmes sodili tisti, ki interneta ne znajo ali morejo uporabljati.

Minulo soboto se je nekaj minut pred 18 uro na internetu pojavil obupan zapis, da je najditeljica naletela na agresivnega in shujšanega mačka, ki mu je iz gobčka neprestano tekla pena, da jo je dežurni veterinar napotil na zavetišče Gmajnice, kjer pa se ne javijo na telefon (in to celih 10 minut), saj nimajo uradnih ur.
Se zgodi, da človek res naleti na bolnega mačka, morda celo takega, ki mu iz gobčka teče pena. Lahko bi bil zastrupljen, žal ne bi bil prvi in se bojim, da tudi zadnji ne. Se zgodi, da človeka zajame panika, da pa nekdo, ki naj bi po lastnih besedah sodeloval v društvih (za pomoč živalim), ne ve kako postopat, mi je malce težje razumljivo. Še manj verjamem, da se na številki 112 ne bi nihče javil.
Uradnih ur v soboto zvečer v zavetišču Gmajnice res nimajo, morajo pa imeti organizirano dežurno službo, kot to povsem enako velja za vsa ostala zavetišča. In jo tudi imajo.
Ker podtikanj ne maram, sem šla in preverila sama. Ne povsem po Navodilih za telebane, pa kljub vsemu kar se da “amatersko”. V google sem vpisala zavetišče Gmajnice in v telefon odtipkala telefonsko številko, ki ti “skoči” naravnost v glavo takoj, ko prideš na domačo stran zavetišča. Pritisnila sem številko 1 za slovenski jezik in potem številko 3 za nujne odvoze in glej ga zlomka po dveh ali treh zvonenjih se mi na drugi strani javi prijazni g. T. Povedala sem mu zakaj kličem, o mačku ni imel pojma (jasno, kako naj bi ga pa imel? Bi ga verjetno moral o najdbi kdo obvestiti…), izmenjala sva še nekaj stavkov in zaključila pogovor. Sicer Gmajnic ne kličem velikokrat, jih pa nisem klicala prvič. Oglasili so se mi še vsakič.

Ker naključij ni, jasno tudi tale zgodba ne more biti naključje. O teorijah zarote seveda ne bom, dvomim pa v dober namen obveščanja in morda celo iskrenost pri iskanju pomoči. Glede na to, da mi “najditeljica” že od nedelje ni uspela odgovoriti na vprašanje kaj so uspeli rešit z mačkom, dvomim že tudi v obstoj le tega. Kaj je bil torej namen obveščanja “zainteresirane javnosti” na najmanj treh mestih na internetu? Da se v celih 10 minutah (in koliko časa je trajalo pisanje obvestil? In koliko je bilo pravzaprav poskusev klicev v teh 10 minutah?) v Gmajnicah niso javili? Morda je šel dežurni ravno na WC, morda je ravno lovil po grmovju kje drugje kakšnega drugega mačka, morda je…. morda je težava, da so Gmajnice del javnega zavoda? Šment! Koliko vprašanj se lahko človeku porodi, če razume, da naključij ni. Eh ja… v čem je fora? A mi lahko kdo že, prosim lepo, razloži v čem je fora? Ravno maček in ravno zdaj? Prvič pri vseh teh letih ukvarjanja z živalmi?

No, kakorkoli, za vse ostale, predvsem dobromisleče:
če naletite na zapuščeno žival, pokličite 112. Ob klicanju je koristno, da žival poskušate zadržati ali npr. hodite za bolno mačko, saj si zavetišča ne morejo privoščiti, da bi se malo tako za hec vozila okoli se preganjat po grmovih.
Če želite poklicati zavetišče Gmajnice, odtipkajte št. 386 (0)1 256 02 79 in sledite navodilom na odzivniku. Če jih želite o nujnem primeru obvestiti izven časa uradnih ur, pritisnite št. 1 za slovenski jezik in potem št. 3 za nujne klice. Če se vam takoj ne javijo, pokličite še enkrat malo kasneje. Morda je dežurni ravno na WCju ali pa lovi drugo zapuščeno žival. Veliko koristneje bo zadržati najdeno žival, prevsem če je bolna ali poškodovana, kot pa vesoljno javnost obveščati, da se vam v zavetišču celih 10 minut ne javijo. In če ste povrh vsega še v društvih za zaščito živali, a ne bi raje poklicali kakšnega sočlana za nasvet, sami pa raje čuvali mačka kot pisali po netu?

Trickery and treachery are the practices of fools that have not the wits enough to be honest.
Benjamin Franklin

komentarjev: 6 v “Fairness is man’s ability to rise above his prejudices.”