I believe that every person is born with talent.
Maya Angelou

Verjetno celo več njimi, od katerih večino zapravimo, veliko pa sploh nikoli ne odkrijemo. Če imamo srečo, se tega vsaj približno zavedamo, če imamo še večjo, pa seveda ne. Jaz sem nekje vmes. Se zavedam zapravljenih talentov, pa mi zanje ni pretirano žal. Spotoma odkrivam nove in nove. Nekaj v zadnjem času aktualnih je povazanih s kuhinjo. Tistih zapravljenih in tistih novo odkritih.

Pred leti je menda veljalo, da dobro kuham. Bojda so bile nadvse okusne celo jedi, ki jih sama ne maram in jih med kuho nisem niti enkrat samkrat probala.
Če so talenti posebne sposobnosti, potem sem talentirana tudi za to, da ne berem navodil, če pa že, jih le preletim. Po tem pricipu seveda ne berem niti kuharskih knjig in receptov, če pa že, se lotim kuhe tudi tistega, za kar nimam vseh sestavin. Resnici na ljubo je treba povedati, da bi drugače bilo bolj težko, ker obisk trgovine in občasni popadki, da kaj skuham, ne gredo ravno z roko v roki. Ob upoštevanju vsega navedenega kaže, da moj kuharski talent ni bil ravno od muh in ga je morda celo škoda. Očitno je nerazdružljivo povezan še z enim mojih večjih talentov – improvizacijo. V zadnjih mesecih mi je večkrat prišla zelo prav.

Rutine ne maram. Res je ne in to zelo. Morda je to moj antitalent. In ker izjeme potrjujejo pravila, imam izjemo tudi jaz. Do nedavnega so za nespremenjljivo rutino brez katere mi živeti ni, veljali moji začetki dneva. Jutra se niso spreminajla leta, vsako je bilo skoraj do pičice enako prejšnjemu, in če se je kdo ali kaj vtaknilo v potek rutine se je znalo zgoditi, da se je piščanec za psa kuhal 8 ur. No, malo kuhal in še več pekel in precej žgal… (mimogrede, početja ne priporočam. Po tako dolgi toplotni obdelavi od piščanca ostane samo pepel, stanovanje pa je nenačrtovano prebarvano…. v dimno sivo).

V jutranjo rutino je sodil tudi vedno enak zajtrk in bog ne daj, da bi se zjutraj zgodilo, da je mleko skisano, novega pa ni. Dan je bil pokvarjen, in najbolje bi ga bilo preskočiti. Pa se zgodi, da se ga preskočiti ne da in je treba najti nekaj namesto mleka, ker kava s skisanim, preverjeno, nima najbolj prijetnega okusa. Mnogo bolj gre skupaj s smetano, recimo tisto rastlinsko, ki se jo stisne iz piksne. Isto kot mleko sicer ni, se pa preživi.

Včasih se dan tudi brez kruha nikakor ni smel začeti. Dokler se mi enkrat sredi noči, ko smo imeli še dan in noč v bližini, ni dalo v trgovino. In glej ga zlomka, spet sem preživela jutro in dan.

In ko človeku uspejo tako veliki podvigi, postane drzen in preizkuša svoje meje in smisel za improvizacijo. Človek kar težko verjame kaj vse se najde za zajtrk v domu, “kjer ni nič za jest”. No, danes je od vseh nujnih sestavin začetka dneva neobhodno nujna le še ena – Nescaffe. In če zmanjka skisanega mleka in tudi smetane ni pri roki, potem tudi kava s cimetom nudi povsem spodoben začetek dneva.

Vse je v glavi. Se zgodi, da včasih tudi narobe.

So dnevi, ko se izgubljenim talentom pridruži še kakšna začasna napaka pri sicer uporabljanih in dobro služečih. Potem se ti zgodi, da se spraviš pečt palačinke, pa te vmes malo mine volja. In ker obvladaš improvizacijo in ti tudi inovatorska in izumiteljska žilica nista še povsem izumrli, se hitro domisliš rešitve. Dodaš še malo moke in vse skupaj streseš v kruhomat. In potem… no pač, dobiš kar dobiš. Čudno reč, z okusom, ki spominja na palačinke, in je podobno… pač, po obliki spominja na nekaj iz kruhomata. Za pohvalit ravno ni, stran pa tudi ne bo treba vreči. Morda bi se dalo okus popravit z veliko skledo solate.
In potem greš, in si pripraviš zares veliko skledo solate in ko se ti že pošteno cedijo sline ugotoviš, da nimaš niti kapljice kisa. Malo dalšji pogled v hladilnik bi zagotovo odkril nove biološke odpadke, skisanega pa še vedno nič…

Ja pač, tudi talentom se sem in tja kaj kdaj zatakne. Takrat pride prav tisti, ki vključuje smisel za humor. Stvari pač niso prav nič drugačne, če nas spravljajo v obup. Če pa se zgodi, da bi začeli preveč resno jemati življenje, pride prav tudi talent za učenje iz tujih modrosti:

komentarjev: 2 v “Talents we waste”