There is no such thing as safety.
Že ene petič zapored poslušam The Scientist od Coldplay.
“Running in circles, coming up tails
Heads on a science apart
Nobody said it was easy
It’s such a shame for us to part
…
I’m going back to the start”
Zaupanje v pravno državo in njene organe ponovno vzpostavljeno. Vsaj za krajši čas. Bleferjem se je namreč začelo pošteno zatikat. Končno.
Protikorupcijska komisija ubogemu Francu med drugim očita sistematični klientelizem. Kljub igranju žrtve političnega maščevanja komisije, ga je predsednik stranke Radovan Žerjav pozval k izstopu. Čeprav ne verjamem, da v vseh teh letih očitkov in ovadb ni imel razlogov za posumit v zakonito in pošteno delovanje svojega strankarskega kolega in župana, pa je njegova današnja poteza pomembno sporočilo. Klientelizem je očitno dosegel kritično maso tolerance pri ljudstvu, ko je dovolj. K odstopu županov sicer ni mogoče prisilit niti kadar so pravnomočno obsojeni, jih je pa mogoče vsaj nagnati iz stranke. Tudi to je nekaj. Zganjanje klientelizma ni več sprejemljivo.
Tudi s podpisi in osebnimi podatki se ne gre igrati. Potem, ko se je s spodletelim poskusom nakupa podpisov podpore h kandidaturi osmešila predsedniška kandidatka Monika Malešič, smo dobili še eno čisto pravo afero – Vinkove gate. Ker je Informacijski pooblaščenec kljub vsemu tisti organ, ki mu še skorajda najbolj zaupam, verjamem tudi oceni Pirc Musarjeve, da javno dostopni podatki kažejo na to, da so referendumske podpise izgubili na MNZ. Šment, pa tako so se trudili zadevo prikriti, celo do zadnjega so jo držali v predalu.
Italiani pravijo non c’è due senza tre, pa so odpisani doživeli še tretji udarec. Podpis Melite Župevc je pristen. Ker pisne izjave Župevčeve niso bile dovolj, so to potrdili še v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju.
Pravijo, da ena lastovka še ne prinese pomladi, zato zgornje primere štejem posamezno. Verjamem, da so to še tri lastovke, ki so se pridružile tisti tožilca Kozine. Tudi demonstracij v Mariboru ne gre spregledati. Zares verjamem, da so to sporočila, ki pravijo klientelizmu vseh sort “ne, pravna država vendarle deluje.” Kaže celo, da bi igranje z osebnimi podatki znalo komu spodnesti stolček. Lepo. Kdo bo naslednji? Poti je več, cilj še vedno en sam.
Aja, KPK (protikorupcijki komisiji) seveda zaenkrat tudi še zaupam