You think I’m weird?

Good. Weird is just a side effect of being awesome. 

Že dva dni poslušam sejo Odbora za kmetijstvo. Prav mučno je poslušati nekdanjo direktorico nekdanje VURS, Špeličevo, kako se trudi skriti nenaklonjenost društvom, ki delujejo na področju zaščite živali. No, nenaklonjenost je pravzaprav zelo mila beseda za opis odnosa, ki ga na nekdanjem VURSu gojijo do društev. Stanje je kot kaže tako zaskrbljujoče, da ga ni mogoče več skriti niti v javnih nastopih.  V tistih malo manj javnih ga je mogoče zaznati že dolgo, pravzaprav niti ni več skrito.

Bilo bi pohvalno in nekdanji direktorici bi štela v dobro, da ne želi drugih društev diskriminirati, če ne bi v isti sapi hitela društvom, ki želijo delovati v javnem interesu na področju zaščite živali, postavljati pogoje, ki jih druga pač nimajo. Ker res ne gre kar tako posegati v zakon o društvih. 2. odstavek njegovega 30. člena namreč določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati društvo v javnem interesu. Ti pogoji so:

– da njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava;
– da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu;
– da je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa;
– da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
– da ima izdelane programe bodočega delovanja;
– da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.

O številu članov ali obisku kakšnega tečaja pa nič. Bo že držalo, da je treba kakšen zakon kdaj tudi prebrati. In če vanj ne gre posegati z večjimi pravicami, mora še manj iti z omejitvami. No, bilo bi pričakovati vzajemnost. Ampak verjetno ne od nekdanjega vursa.
Z nekoliko več sodelovanja in razumevanja za tegobe društev in posameznikov, z nekoliko manj včasih prav nekritičnega zagovarjanja inšpektorjev, bi si nekdanja direktorica prislužila marsikatero pikro na svoj račun manj. Tudi zahtev po njeni detronizaciji bi bilo zagotovo manj. A kaj, ko je ob tolikšnem odporu očitno pretežko ohraniti kritično distanco in objektivnost. Morda pa je res lažje demonizirati društva in posameznike, jim groziti z ali celo izvesti postopke zaradi krive prijave, tudi za ceno izgubljenega primera na sodišču. Cilj posvečuje sredstvo.

Ali pa tudi ne. Zna biti, da za živalovarstvenika ni dovolj le imeti rad živali. Prav gotovo tudi za inšpektorja ni dovolj le poznati naslove zakonov. Treba jih je še prebrati in seveda izvajati… or else. Neodvisnost in nedotakljivost sta dve različni stvari.

P.S.
G. Tetičkovič že slabo leto ni več predsednik mariborskega društva za zaščito živali…

komentarjev: 4 v “You think I’m weird?”

  • renata pravi:

    Krovni je Zakon o društvih, nadalje pa te statuse dodeljujejo pristojna ministrstva na podlagi drugih zakonov (npr. pri kulturi to ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo) ali pravilnikov.
    In predlog sprememb Pravilnika o kriterijih za podelitev statusa društva, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu zaostruje kriterije za dodelitev statusa. Po novem bo določen delež članov moral opraviti usposabljanje in potrebno bo doseči določeno število točk pri vrednotenju pomembnih dosežkov.
    http://imss.dz-rs.si/imis/f17adbc3b59b9525b5e7.pdf (str. 63 do 66)

  • Sleepy pravi:

    Meni se usposabljanje sploh ne zdi sporno, da ne bo narobe razumljeno. Usposabljanja, kjer je obvezna samo prisotnost, sicer razumem bolj kot predvsem “poslovno priložnost”, ampak okej, tudi od takih se da kej odnest.
    Če hočeš delovat v javnem interesu, potem ni sporno sploh, da moraš imet neko znanje o tem kaj to sploh je. Samo potem rabiš še potrdilo o tem, ne samo o prisotnosti. Potem se odpre sicer nekaj drugih dilem, ampak pustmo zdej to.
    Da pogoje postavljajo mistrstva tudi ni sporno, ker to narekuje že zakon:

    (3) S posebnim zakonom se lahko podrobneje opredeli področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu, in lahko določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa.

    Nerodno je, da se je Špeličeva sklicevala na nedopusten poseg v Zakon o društvih, ki bi živalovarstvenim društvom omogočil nekaj kar društvom z drugih področij ne (v bistvu biti stranka v postopku), bi pa brez težav posegla v taisti zakon s pogoji, ki jih druga društva nimajo. To je meni malo hecno, čeprav nenavdušenost nad živalovarstvenimi društvi lahko celo do neke mere razumem.

    Drugače za tole določbo o pogojih za status vem še iz “predpotopne” verzije predloga, ki še niti v parlamentu ni bila in se mi načeloma ne zdi sporna. Osebno bi pa pogoje za status javnega interesa postavla drugje in niti slučajno pri številu, ki ne pomeni nič kaj dosti.

  • renata pravi:

    KG Špeličko, mi ni mogla uničit veselja ob poslušanju seje. Itak je gotova :)

  • Sleepy pravi:

    :) ))
    Meni se je pa na trenutke kr zasmilila :D Tko, prav ni mogla skrit, da društva so pa… bljak. :)

    Sej je grozno, ampak jaz sem res prepričana, da ni ravno največje zlo vursa in se bojim, da se z njenim odhodom ne bo nič kaj dosti spremenilo…
    Mi je pa všeč, da je povedala, da so inšpektorji zavezani upoštevanju zakona :) )))

Kategorije
  • Ni kategorij
Arhiv