Še to: a ni čudno, da vse izvem kljub vsem hudim geslom, pa nisem heker in ne znam vdirat v računalnike. Vse izvem, prav vsako besedo posebej s komentarji vred.:))
BB vas gleda. (Big brother, da ne bo kdo mislil da Boleslav Bizjak;))

)))) sem kuhala tudi včeraj, ma so babe pivo, pa kuhančka, pa kaj vem kaj še vse notri zlile, pa kave sploh videt ni blo več ))
Boleslav Bizjak… )) če se bom tolko režala, me noben resno ne bo jemal No, razen tistih, ki delajo dosje. Zdej samo ne vem, če je moj že tko debel kot tvoj, bi pa avtorje dosjeja prosila, če o tem seznanijo še mene, da zvem kaj o sebi in svojih razmišljanjih, ker za razlago le teh očitno nisem pristojna sama )))

No, da še jaz dodam nekaj resnega k siceršnjemu strinjanju z zgoraj napisanim Ker je zaščita avtorskih pravic nekaterim jasna samo kadar gre za njihove, in ne razumejo napisa na dnu, ki je tam že od samega nastanka strani in zgleda takole: Copyright © 2010 Bobijev pasjepis. Vse pravice pridržane. sem včeraj napisala še prav posebna navodila: Pogoji uporabe Dogloga za telebane. Jasno je menda, da ne veljajo od včeraj, pač pa od nastanka posameznih zapisov in komentarjev pod njimi.
Ne želim trošit skopo odmerjenega časa, ki ga imamo na tem planetu, zato, da svoje avtorske pravice zaščitim in svoje ime operem s pomočjo odvetnikov, se bom pa poslužila tudi tega, če se bo izkazalo za potrebno.
Sicer pa je menda zdaj že očitno, da za razčiščevanje raje ubiram druge poti .
Kako že pravi Antigona? Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.

Moj nekdanji sodelavec je rad govoril (kar je večkrat zapisano tudi na teh straneh), da tistim, ki razumejo, ni potrebno nič razlagati, tistim, ki ne, pa nima smisla. Kako se strinjam.
Nekdo drug, pa ne vem kdo, je rekel nekaj v smislu, da se je potrebno učiti tudi iz napak drugih, ker sami ne bomo živeli dovolj dolgo, da bi vse naredili sami
Se strinjam tudi s tem. In ravno zato zapišem kakšno svojo izkušnjo. Da bi bilo komu lažje, da bi razmislil še drugače in morda ubral drugačne poti, kot sem jih sama in delal druge napake. Vsak pa mora svojo življensko pot prehodit sam, sam sprejet vse svoje odločitve in tudi odgovornost zanje. Zdi se mi škoda zapravljat življenje s tujim mnenjem v glavi in preganjanjem namišljenih zlih duhov, zato napišem svojo plat. Kdor hoče sprevideti, bo. Kdor noče, si je pač sam kriv in bo imel opravka s svojo vestjo. Jaz ga s svojo nimam

A ni hecen še en zorni kot. Vse tule in še kje zapisano je javno dostopno, za branje niso potrebna nobena gesla. Tudi za prebiranje foruma pomagamo zivalim ne Kakšen podatek več je potreben le za komentiranje. Bi pa se, čisto tako, po logični plati, vprašala kaj pri bogu skrivajo tisti, ki jih muči taka huda paranoja?
Hec, a ni? V obalno zavetišče lahko med 12:00 in 19:00 (poleti še dlje) pride kdorkoli. Drugje je pač drugače. Le kaj pa lahko skrivajo tisti, ki davkoplačevalcev, ki v predpisanih okvirih financiramo njihovo delovanje, ne spustijo v zavetišče niti v času uradnih ur? Zapisov o tem početju je veliko najti na internetu, tudi ta bo ostal tu, v hipu lahko pridobim za to še osebno izkušnjo, zato ni nobene potrebe po printskrinanju Tudi za sodne stroške v zvezi z dokazovanjem zgornje trditve bo škoda časa in denarja.

Ja, hudo je, ko se ti začne podirat pravljica, še huje, če počneš to sam. Odnosi so naporna reč, travme in frustracije iz otroštva še hujša. Hudo se je spopasti z njimi, ker se je treba zazret globoko vase in si brez sodb nekatere stvari priznati.

Tega ne razlagam prav pogosto in malo jih je, ki vedo, pa bom vseeno zapisala tule.
Kot otrok sem sanjala o tem, da bom imela veliko denarja, veliko zavetišče, kjer bodo zaposleni veterinarji, oskrbniki, veliki boksi…. in da bom imela hči Mašo. V času nosečnosti se je ime sicer spremenilo (a sem kdaj rekla, da ne sklepam kompromisov? ), izbrano pa je bilo samo za punčko, ker o fantu nisem razmišljala.
Pred nekaj leti sem srečala svoje ogledalo, al kako bi se reklo. Redko srečaš koga, s katerim si deliš toliko reči. Kot, da bi gledala kako bi lahko zgledalo moje življenje. Danes sem vesela, prav iskreno vesela, da se je obrnilo povsem drugače.
Rodil se mi je sin, pa k sreči razen tega, da ni imel imena, ni bilo drugih razočaranj. Z leti sem opravila z večino svojih otroških travm (zadnje čase si pogosto domišljam, da kar z vsemi) in uživala ob vzgoji sina, ki je zrasel v prijetnega, pridnega, sočutnega in sploh fejst mladostnika. Zavetišča nimam, ker nimam dovolj sredstev za tako, kot ga vidim v svoji glavi. Ne sovražim ljudi in sem sočutna tako do njih kot živali. In za kar sem akterjem lova na čarovnice še najbolj hvaležna – še vedno vztrajam na tej sceni. Pred dobrim mesecem sem v to namreč resno podvomila in se lotila nadaljevanja študija. Prav zaradi njih pa sem si rekla, da »temnim silam« ne smem dovolit da sejejo sovraštvo okoli, ker nenazadnje škodijo živalim in tistim, ki se trudijo za njihov boljši jutri. Zdaj pač trpi študij, ampak bo že Zmoremo vse in še več, če se le tako odločimo

Give some credit to some, pravijo. Jaz ga ljudem dam. Vsak ima res pravico me ne marati in verjeti komurkoli že. Vsak ima možnost izbire. Seje okoli sebe sovraštvo (in kašen bo torej svet potemtakem?), lahko pa ljubezen in sočutje. Jaz izbiram slednje. Mi je žal za vsakega, ki izbere prvo in sodi, ne da bi kogarkoli prej spoznal. Verjamem, da po tem svetu hodi veliko krasnih ljudi. Nekaj jih že poznam, veliko več jih ne. Marsikoga med njimi ne bom spoznala nikoli, upam pa, da vseeno dovolj, da spremenimo svet na bolje. Pravijo, da svet za kaj takega ni še nikoli imel več možnosti, le združit nam mora uspet te naše male svetove

Žal mi je, ko berem, da ena oz. par zlobnih oseb lahko povzroči toliko slabega. Navsezadnje ni vredna (oz. niso vredne), da krade(jo) dušni mir, urice spanja ali pa dviguje(jo) želodčno kislino. Očitno je nekaterim res pretežko se držati načela: živi in pusti živeti.

Vsem klevetanim pa pošiljam Aristotelovo misel, ki mi je zelo pri srcu: “Če me klevetajo v moji odsotnosti, me nič ne boli. V moji odsotnosti me lahko tudi pretepejo.”

Full mije všeč komad, ki ga velikokrat slišim zadnje tri dni in skoraj po pravilu vsakokrat, ko pišem ali urejam doglog zaradi dogajanja v zadnjih dneh.

Ima to vaše početje kakšen smisel razen sejanja hudobije in sovraštva? Kakšen je pravzaprav vaš namen? Tak, dolgoročen, ki bi koristil čemurkoli razen bildanju lastnega ega? Kakšne koristi si obetate od tega? Več donatorjev? Podpornikov? Oddanih živali? Kakšno osebno zadoščenje?
Nihče, res nihče ne more biti dober človek samo zato ker meni, da sem jaz slabši ali pa me hoče kot tako prikazati. Ali pa kogarkoli drugega. Tako enostavno to žal ni.

Ej, bejbi, to pa tebi.
Zadeve so že zdavnaj postale zelo osebne, sploh pa po tem, ko bi ti želela v drek spravljat ljudi, ki niso za tja, da skriješ svoje grehe.
Ne bo šlo. Nimaš opravka s praznoglavci.

Tista, kateri je namenjeno, bo ziher vedela. No, tebi ni.:)

hehe, tista najbrž bo, ja Pa sej jaz sem tudi, nisem pa ziher, da bi vedeli zavedeni al pa nevpleteni