Where there is shouting, there is no true knowledge.
Leonardo da Vinci
Time out!
Včeraj zvečer se mi je med “polaganjem ovinkov” posvetilo. Dogajanje zadnjih dni slabo vpliva na mojo v zadnjem času precej bolj umirjeno vožnjo, je preveč time consuming, pomanjkanje spanja pa je delovanje možgan spravilo na rezervo. Če je komu kaj koristilo, ne vem. Prepričevanje prepričanih redko obrodi sadove.
Kadar se na sprehod odpraviš v mraku, si je koristno zapomniti po kateri strani poti je potrebno hoditi, še zlasti če hodiš po od poplav še vedno razmočenih tleh. Če so možgani zaposleni s tisoč in eno rečjo, se lahko zgodi, da to spregledaš in pozabiš. In potem se v temi znajdeš do gležnjev v blatu… in za sabo jasno zvlečeš še psa, ki se sicer temu upira. Potem moraš pač v pred dnevi opran in posesan avto z nekaj kilami blata na sebi in psu. Jasno, da ne bi bil avto blaten samo od znotraj, se od nekod pojavi še trop sicer prijaznih, pa podobno blatnih in radovednih psov, ki morajo nujno potacati avto še od zunaj. Ker jasno, je treba pogledati kako uspešen je pri tacanju pes, ki to počne od znotraj… Kako pri tem pomaga glas iz teme, ki pomirja z “ne se ustrašit”, ne vem. Prisežem, da se ustrašila nisem, avto pa je kljub temu ves potacan. No, vem pa vsaj, da je pranja avta res povsem nepotreben strošek…
Pravijo, da ni dva brez tri, pa sem morala domov grede pobrati še manjšo psičko, ki bojda že nekaj dni tava po Luciji. Prenočila je pri nas v upanju, da mi bo prikrajšana pot do zavetišča. Do tega trenutka je kot kaže še nihče ni pogrešil…
Za včeraj omenjeno packarijo, ki jo prebavljam že tri leta, je zmanjkalo časa. Tudi sicer si ga za pisanje ne bom vzela. Če kakšen vsevedni moderator kje za svoj obstoj in srečo nujno potrebuje uporabo argumenta moči, bodi tako. Me veseli, da lahko pomagam. Verjetno je bilo čiščenje bruhanja v avtu za psi, o katerih bojda nič ne vem, samo plod moje domišljije…
Tudi sicer sem se resno zamislila nad pripombo, da je blog postal tribute to ZH. Si res ne želim, da bi tele strani postale hate page za kogarkoli in katerokoli zavetišče. Čez nekaj dni bo novonastala kategorija izginila, zapisi pa bodo najverjetneje arhivirani. Pa ne zato, ker bi bilo z zapisanim kaj narobe in ne zato, ker ne bi želela pojasniti svoje plati. Morda mi je le ni potrebno pojasnjevati tistim, ki je ne želijo slišati. Vsak ima svojo resnico in zanjo prav gotovo tudi vsak svoje argumente. Kakšna je torej moja?
That’s for me to know and for you to find out.
When you are joyous, look deep into your heart and you shall find it is only that which has given you sorrow that is giving you joy. When you are sorrowful look again in your heart, and you shall see that in truth you are weeping for that which has been your delight.
Kahlil Gibran
A nam ki tole beremo, ker smo del črede in nam ni jasno, zakaj je bilo kar naenkrat potrebno vse to, lahko razsjasniš zgodovino zadeve kakor jo vidiš ti (ali kakršna misliš da je)? Kar takole na spelepo verjet je malo težko.
Če vam, ki ste del črede, ni jasno zakaj je potrebno naenkrat vse to, kako naj bo meni? Pavzaprav bi morala to vprašanje postavit jaz – je bilo potrebno? Je bilo vredno?
Vsak verjame kar želi in če mi je za kaj žal, mi je zato, da je do tega pojasnjevanja sploh prišlo, in če že je, da je šele zdaj.
Težko pojasnim zgodovino, ker o njej nimam pojma. Ne vem niti kdaj se je začelo, niti s čim. Da sem se v dogajanju znašla sama sem dojela šele pred nekaj dnevi, in če si del črede, potem pač moraš vedeti za objavo povezav in kaj vem kakšnih slik. Pravzaprav nočem vedeti kakšnih in me komentarji ne zanimajo.
Nikoli ni bil moj namen delovati proti komurkoli, še najmanj tistim ki počno karkoli v korist živalim. Sem napisala in mislim resno: si ne želim, da bi tele strani postale hate page za kogarkoli in katerokoli zavetišč. Jasno, da prevzemam svoj del odgovornosti za zapisano, nikakor pa za razloge, ki so zapise spodbudili.
Bi bilo prelepo, če bi lahko nehali iskati skrite in podle namene v zapisih; jih ni. Teh, pa še kakšnih, vključno s komentarji. Bi bilo prelepo, če bi znali najt skupne točke in si ne domišljam, da je to še možno. V blogih so zapisani moji občutki, v kometarjih pa občutki oseb, ki so jih zapisali. Verjetno niso izmišljeni in bi si upala verjet, da so posledica nekega dogajanja. Žal. Ne vem, če sploh še kdo ve kako se je vse skupaj začelo…
Verjetno noben od vpletenih nima pojma, kako se je začelo, niti noben ne ve kako se bo končalo, če se sploh lahko konča kaj takšnega, kar se še začelo ni.
Vem, kaj se mene obtožuje in vem, da nima nobene veze z resnico.
Kdo tako svinjsko laže, se mi sicer zdi, ne morem in tudi nočem pa nikogar obtoževat brez trdnih dokazov.
Zato pa pravim, da lahko vsak verjame, kar želi.
Če nekdo, ki te dolgo pozna, verjame takim nategam, ki ne morejo biti nič drugega kot metanje polen pod noge in boj za prevlado za bogsigavedikaj, pač naj verjame.
Njegova stvar in odgovornost.
Sem pa izvedela nekaj stvari o sebi, ki jih nisem vedela prej.:))
Recimo to, kaj je moj življenjski cilj in kaj in koga prijavljam pristojnim. Še dobro, da se pogovarjam in da zvem, kaj sploh počnem. In če kdo verjame takele popolne oslarije, naj jim pač verjame. Kot že rečeno, njegova stvar in odgovornost. To sta samo dve stvari od kupa bedarij. Je sploh brezveze pisati več kot toliko, ker je že to tako neumno, da bohbomagi.
Če se z nekom ne strinjaš v določenih zadevah, to še ne pomeni, da ga na smrt sovražiš in mu želiš slabo.
Se ne strinjam v marsičem z ljudmi, ki plozajo bedarije prve vrste okrog iz razloga, ki je samo njim poznam, ker sama ne morem razumeti, kaj želijo s tem dosečt. V bistvu tudi nočem, ker se na to raven ne bom spuščala in sem se zavestno od teh stvari odmaknila že nekaj dni nazaj.
Mogoče samo želijo pozornost od svojih grehov na druge preusmerit?? Nimam pojma, niti me več ne zanima.
Pa smo spet tam: vsak naj verjame, kar želi. Njegova stvar in odgovornost.
Če kdo želi odgovor na kakšno konkretno vprašanje, mi lahko piše na helena@macjahisa.si, pokliče na tel 031 326 877 ali pride k meni na obisk na Groharjevo 8 v Celje, mu bom z veseljem odgovorila.
Se mi je zdelo.:)))
) ne.
Nič. Nobenega klica, obiska ali maila. Še od AABBCC
Res je težko prepričevat prepričane, hkrati smo dokazali teze o črednem nagonu in o tem, kako zelo komot je misliti s tujo glavo.
Še najbolj “do fundamenta pokvarjeni” in tudi pravi, hudi kriminalci imajo pred obsodbo možnost svoje obrambe, očitno na tej sceni obsojeni nimajo/mo teh pravic.
Je tako najbolj enostavno.
Verjamem pa, da je večina vas vseeno deep down v sebi čustveno normalno razvita in vsaj povprečno inteligentna in verjamem, da vas črv dvoma vseeno gloda in da se počutite vsaj malo krive za take enostranske obsodbe.
Upam, da se vašim gurujem ne bo zgodilo toliko hudega, kot sami paranoično pričakujejo, da bodo posledice za vse, ki se ukvarjamo z brezdomnimi živalmi čim manjše in da enkrat do konca življenja ugotovijo, kdo so njihovi resnični sovražniki.
Kar daješ to dobivaš, velja kot pribito.
se vprašam zakaj bi nekdo hotel zvedet še kaj, če pa pravzaprav že piše vse kar vem in hočem povedat? In kdo bi to lahko bil?
no, kdorkoli že, da ne bi ostalo spregledano:
Verjamem pa, da je večina vas vseeno deep down v sebi čustveno normalno razvita in vsaj povprečno inteligentna in verjamem, da vas črv dvoma vseeno gloda in da se počutite vsaj malo krive za take enostranske obsodbe.
Jaz tudi, res verjamem in upam, da vidite kakšno dolgoročno korist za živali od tega. Ne vem zakaj se ne morem znebit občutka, da nekdo pošteno opleta po koprivah s tujim… in da bi bilo v veliko večjo korist živalim, če bi raje lovil(i) prostoživeče mačke kot pa čarovnice…
Bi bil skrajni čas zame, da zaključim s temi jajci.
Ker mi je dogajanje močno porušilo notranji mir in sem komaj funkcionirala nekaj časa.
Imam tri povožene muce v oskrbi, pa dva po mačji kugi, pa še en kup s takimi in drugačnimi težavami, tudi s področja, kjer bi morali drugi pristojni skrbet za njih, pa jim njihovo delovanje tega ne omogoča ali se jim preprosto ne ljubi več in raje po spletu in še kje iščejo svoje navidezne sovražnike. Da ne govorim o tem, koliko so mi jih na hrbet nakopali taisti, ki sedaj po meni tolčejo.
Torej, gremo delat in mislim, kako bomo skupaj spravili toliko energije in sredstev, da jih preživimo in spravimo k odgovornim posvojiteljem v nove domove. Ker sem se sama začela s tem delom ukvarjat izključno zaradi dobrobiti brezdomnih muc in se mislim tega tudi naprej držati po pijanec plota. Noben me ne zvleče več v takšne in podobne igrice.
Vi pa premlevajte, predvidevajte, kar želite še naprej…..
Moj edini greh je v tem, da sem si dovolila podvomit v določene ljudi. In dvomim še vedno, pravzaprav ne več dvomim, ampak vem (na podlagi dokazov) da niso tisto za kar se predstavljajo.
Torej, kar se mene tiče, je s temle postom tele zgodbe uradno KONEC.