I am thankful that thorns have roses.

Alphonse Karr

Be not wishing and pining, but thankfully content.  For it is a short bridge between wanting and regret.

~ from Dimpellumpzki, Richelle E. Goodrich

Giving chocolate to others is an intimate form of communication, a sharing of deep, dark secrets.

~ Milton Zelman

Good. Weird is just a side effect of being awesome. 

Že dva dni poslušam sejo Odbora za kmetijstvo. Prav mučno je poslušati nekdanjo direktorico nekdanje VURS, Špeličevo, kako se trudi skriti nenaklonjenost društvom, ki delujejo na področju zaščite živali. No, nenaklonjenost je pravzaprav zelo mila beseda za opis odnosa, ki ga na nekdanjem VURSu gojijo do društev. Stanje je kot kaže tako zaskrbljujoče, da ga ni mogoče več skriti niti v javnih nastopih.  V tistih malo manj javnih ga je mogoče zaznati že dolgo, pravzaprav niti ni več skrito.

Bilo bi pohvalno in nekdanji direktorici bi štela v dobro, da ne želi drugih društev diskriminirati, če ne bi v isti sapi hitela društvom, ki želijo delovati v javnem interesu na področju zaščite živali, postavljati pogoje, ki jih druga pač nimajo. Ker res ne gre kar tako posegati v zakon o društvih. 2. odstavek njegovega 30. člena namreč določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati društvo v javnem interesu. Ti pogoji so:

– da njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava;
– da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu;
– da je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa;
– da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
– da ima izdelane programe bodočega delovanja;
– da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.

O številu članov ali obisku kakšnega tečaja pa nič. Bo že držalo, da je treba kakšen zakon kdaj tudi prebrati. In če vanj ne gre posegati z večjimi pravicami, mora še manj iti z omejitvami. No, bilo bi pričakovati vzajemnost. Ampak verjetno ne od nekdanjega vursa.
Z nekoliko več sodelovanja in razumevanja za tegobe društev in posameznikov, z nekoliko manj včasih prav nekritičnega zagovarjanja inšpektorjev, bi si nekdanja direktorica prislužila marsikatero pikro na svoj račun manj. Tudi zahtev po njeni detronizaciji bi bilo zagotovo manj. A kaj, ko je ob tolikšnem odporu očitno pretežko ohraniti kritično distanco in objektivnost. Morda pa je res lažje demonizirati društva in posameznike, jim groziti z ali celo izvesti postopke zaradi krive prijave, tudi za ceno izgubljenega primera na sodišču. Cilj posvečuje sredstvo.

Ali pa tudi ne. Zna biti, da za živalovarstvenika ni dovolj le imeti rad živali. Prav gotovo tudi za inšpektorja ni dovolj le poznati naslove zakonov. Treba jih je še prebrati in seveda izvajati… or else. Neodvisnost in nedotakljivost sta dve različni stvari.

P.S.
G. Tetičkovič že slabo leto ni več predsednik mariborskega društva za zaščito živali…

I’m not saying anything out of malice.

Charles Barkley