Ja ne vem, Ajpes se pri teh rečeh običajno ne moti )))

Hehe je a ne? Sej niti pri večini drugih ni zanemarljiva. Verjetno da obstaja razlog, zakaj se privatnikom zdi zanimanje civilne družbe za njihovo početje tako nadležno in nesprejemljivo. Verjetno obstaja razlog, da povejo samo tisto, kar sami hočejo, o ostalem pa se “ne sme” spraševat. I wonder why, res..

Hja, kdor zna pač zna. Mislim na dušo pihat…
Sicer pravijo, da gre osel menda enkrat na led, ampak dokler jih ne zmanjka ni panike, a ne?

http://www.youtube.com/watch?v=meTM33RY97Y

Ja, se strinjam in do nedavnega sem razmišljala skoraj identično, pa hkrati mi je bilo jasno, da nekaj ne štima. Še nekaj zapisov nazaj se da najti moje tovrstne (zmotne?) prebliske. No, potem pa sem dokončno dojela. Je trajalo in je bilo na really hard way. Morje in plaža sta malo olajšala razmišljanje
My way dojemanja ne privoščim nikomur, vsak pa lahko verjame kar želi in komur želi. Jaz sem samo na netu našla nekaj dejstev in jih zbrala na kup. Številke so zgovorne, precej otipljive, kakšna druga reč pa niti ne. Včasih celo skupaj ne gre eno z drugim. Kaj torej – se obniti stran in tega ne opazit, da ne zmanjka domnevnih “oslov”?
Potem se lahko vsi samo še stran od vsega obračamo. Ne prijavit tistih, ki ne cepijo psov, pa tistih, ki jih imajo na prekratkih verigah in v obupnih pogojih, ker se psom lahko še kaj hujšega zgodi, ne pogledat profitov zavetišč, ker lahko zmanjka “oslov”, ki gredo na led, pa dejmo dopuščat take in drugačne zlorabe, če je kje opazna kakšna vsaj mičkena korist… Pri nas je tole res čisto narobe. Dejmo ozmerjat in kamenjat tistega, ki na nekaj opozori, ne pa tistega, ki to počne.

Bi bilo res zanimivo nardit kakšne porjekcije, kaj če jih zmanjka. Morda jih ne bo, ker se bo kdo zamislil prej, morda pa jih bo, ker jih bo nekdo nasral.
Bi rekla, da se za nekatere živali stvari ne bi bistveno spremenile. Tam, kjer jih imajo v začasnih skrbništvih (ne v dogovoru z zavetišči), sami prispevajo precejšen del sredstev ali celo vsa. Za te se ne bi nič spremenilo.
Na račun izključno moje plače živi kar nekaj živali, pa sem si izbrala sama samo eno. Za njih se ne bi spremenilo nič in mislim, da bi bilo podobno pri večini začasnih skrbnikov pod okriljem nevladnih organizacij. Tudi hrano mislim, da bi ljudje še vedno donirali, ker jih je mnogo prepričanih, da tako zagotovijo, da gre pomoč tja kamor so jo namenili.

Tudi za kakšno zavetišče se ne bi veliko spremenilo. V trebanjskem so recimo odklonili pomoč za oskrbo sprejetega mladiča rekoč, da bo zanj poskrbljeno, saj je za plačilo oskrbe za prvih 30 dni zadolžena občina.

Torej res ne vem kaj bo, ko bo, če bo. Jaz sem samo zbrala na kup nekaj objavljenih številk, razmišlja pa lahko o njih vsak sam.
Bo pa daleč najbolše, če bo vsak optimalno poskrbel za svoje živali, pa ne bomo rabli ne “oslov”, ne toliko javnih sredstev, ob manjšem številu živali bo lažje zagotoviti transparentnost in vse skupaj nadzirati.
Jaz tako in tako daleč najbolj podpiram ta del – nagovarjanje k odgovornemu lastništvu.

No sej, to je. Kaj je tisto, kar je zamolčano in zakaj? Zlasti takrat, kadar to ne sme bit ne skrito in ne zamolčano. Jih je pa veliko zadovoljnih s slišanim in o drugem ne razmišljajo več… pa je vseeno iz kakšnega razloga.

Ne vem če imam prav, upam da se ne motim. Sem do zdej mislila da se, pa sem prišla do spoznanja, da se nisem. Žal… Pa še da sem osel ne morem rečt, ker grem na led več kot enkrat…

Bo pa precej lažje, ko se bodo stvari nehale skrivat, pa bo poslovanje transparentno in se bodo podatki objavljali vsaj v letnih poročilih namesto da se išče vse mogoče načine, da se jih skrije, priredi al kaj vem kaj počnejo z njimi in zakaj se tako otepajo tovrstnega poročanja.

ne vem kaj misliš ti, jaz pod zamolčane mislim stvari, ki jih je treba povedat po predpisih. Ostale, pa čeprav bi jih bilo higienično povedat, so lahko skrite.

Zato, ker so podatki gospodarskih družb javni, tisti neprofitnih organizacij pa ne. Tudi zavetišča v Vitovljah ni vmes. Poznani so mi podatki za obalno zavetišče, ki tudi sicer niso nobena skrivnost, ampak velja enako kot za ostale neprofitne organizacije – javni pač niso, zato sem spustila tudi te.

Tako je. Cena za to, da lahko delaš skoraj kar hočeš je pač ta, da so podatki javni. Če pa posluješ še z državo, moraš pa povedat še več. Zastojn žal res ni več nič in vsaka stvar ima svojo ceno. Tudi neprofitnost – ker podatki niso javni, se da z njimi prav lepo manipulirat pol pa koluarjih krožijo cifre da glava boli. Eni pač obvladajo tudi manipulacijo. Človeški multipraktiki

Nič ne dežuje Prijeten preostanek poletja tudi tebi

Nisem rekla, da niso dostopni, javno objavljeni niso Problem nastane pri nadaljni uporabi oz. javni objavi tako pridobljenih podatkov. Podatke o porabi javnih financ je pa tako in tako dolžan vsak podat že po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, samo vprašat je pa res treba.
Jaz nimam prav nič proti objavam teh podatkov, ampak naj to počno tisti, ki imajo za to pooblastila, dovoljenje al karkoli že. Kadar so stvari transparentne je manj možnosti za manipulacije in zlorabe.

Sicer je pa meni že skregano z logiko, da so gospodarske družbe sploh upravičene do donacij. Menda je marsikje zunaj tako, da če si neprofitna organizacija lahko prosiš za donacije, če si profitna pa pač ne. Meni je to precej logično in blizu. Al se greš biznis al pa opravljaš družbeno koristno dejavnost. Delat biznis iz družbeno koristne dejavnosti je pa meni malce mimo.

Mogoče se res nisem dovolj natančno izrazila. Problem je v ponovni uporabi. So podatki, ki jih lahko dobiš za osebno uporabo (proti plačilu al kakorkoli že), pa jih ne smeš objavit oz. jih lahko pod posebnimi pogoji ali če za to plačaš (je podobno s ponovno uporabo informacij javnega značaja), pa taki, ki so javno dostopni vsakomur brez posebnih omejitev kot je npr. javna objava letnih poročil gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov. Mene pač zanimajo tej povsem otipljivi podatki v primerjavi s prošnjami za pomoč na osnovi povsem neotipljivih (da ne rečem bolno bedastih) osebnih izpovedi al karkoli že to je.

Se pa povsod najdejo brihte brihtne, ki izkoriščajo človeško naivnost. Meni ne gre unicef iz glave in začelo se je ravno tako kot kje drugje, recimo okoli kakšnih privatniških sfer – prikrivanje podatkov, izogibanje odgovorom, diskredititanje tistih, ki zastavljajo neprijetna vprašanja…
Meni so te reči mrzke in so mi nehigienične tudi tiste, ki sicer niso v nasprotju s predpisi.
Zase lahko rečem le, da bom težko še kdaj komu zares verjela, posameznikom pa skoraj zagotovo nikoli več (never say never sicer pravijo). Najdene cifre so me v to še bolj prepričale. Nimam pa nič proti, če kdo objavi še kakšne druge. Še vedno pa je moje prepričanje, da se iz družbenokoristnih del biznisa ne dela, pa naj gre za profitne al pa neprofitne organizacije.

Pa kakšne cifre so to? Čemu so pol zavetišča namenjena psom al kovanju bajnih dobičkov?

Eno vprašanje, za spremembo Katera pa je tista meja EBITA ali česarkoli že, ki bi bila za pisca zgornjega bloga sprejemljiva? Ena taka, ki omogoča hranjenje živali z junk foodo, kuhano hrano dvomljive (milo rečeno) kvalitete ali s kvalitetno hrano, stalno podriskane (ne pokakane, podriskane) bokse ali urejene bivalne razmere, podpovprečne in šlampaste veterinarske oskrbe ali obratno, stanovanja natrpana z mački ali zavetišče z ustreznim mačjakom – katera? Kaj bi vi izbrali za svoje živali? Znesek, prosim, ker o zneskih je govora. O cifrah. Ker dejansko izpade, da previsok (za nekatere, kar je itak subjektivno mnenje, ker meni osebno 20K+ ali 60K+ lahko pomeni eno, nekomu drugemu pa čisto nekaj drugega, očitno) dobiček z delovanjem v dobrobit živali ne gresta skupaj. Ali, bolj na kratko: samo revež, ki se komaj pokriva, je pošten in dejansko iskreno pomaga živalim. Jaz pa pravim – lahko, da je tak revež samo nesposoben. Ali nesrečen. Ali pa pokvarjen. Ali pa nekaj tretjega. Ker vem, da samo in zgolj s plačilom raznoraznih storitev in izdelkov svojemu psu, konju ali mački lahko zagotovim najboljšo možno oskrbo. Mariborskega azila npr ni v zgornjem postu – očitno je bolj sprejemljivo, da je v stanju, v kakršnem je (glej današnji prispevek na 24ur.com), kot pa da bi pisec bloga z besedico omenil katerokoli od javnih ustanov te branže? IN TO KLJUB TEMU, DA SO TUDI NJIHOVI PODATKI JAVNO DOSTOPNI (btw – s privolitvijo posrednika podatkov jih lahko tudi objaviš ali posreduješ – jaz sem tako privolitev danes pridobila brez težav). Cifro torej, prosim. Poljubne subjektivne opise kaj je prav, in kaj ni, kaj je moralno in kaj ni (karkoli to že pomeni) lahko prišparate, ker na ego-cigu-migu-karma-pravljice ne padamo prav vsi po vrsti.
Pa še nekaj: ste vprašali tudi živali, če so pripravljene vzeti v zakup to mineštro? Ne verjamem. Collateral damage. Pa bi morali storiti najprej to, ker posledice bodo nosile izključno one (ampak to je sedaj v drugem planu, kaj pa).
Sicer pa vnaprej hvala za pojasnilo, upam da bom jutri imela kako CIFRO na ekranu. No, v resnici močno dvomim.

PS: opravičujem se za tiskane besede, nisem nameravala kričati, pač pa ne morem boldati, zato sem uporabila tiskane ,)

Pa dobr kaj ma pa profit veze s podriskanimi boksi pa junk food? A ni profit uno kar ti ostane pol ko plačaš vse stroške? Še dobr da v Horjulu ne futrajo z junk food ker pol bi mel profit še večji. Ne kr neki mešat vse. Kul da je za živali lepo poskrbljeno. V strganih capah res ni treba okol hodit, jokcat pa stokcat da nimaš nič pa tud ni treba če maš tok profita v enem letu kolkr folk kredita v 30 letih ne uspe odplačat. Pa kam so pa uni nobl avti zginl ki jih zdej ni pred bajto ko pride TV snemat? Blef pa tak.

Pa kaj se grejo pol te ženske tam gor? Očitno je nekdo lepo pokasiral. Meni pa res ni jasno, zakaj je treba potem še naprej jamrat in prosit za več, če pa drugi res nimajo. A ne bi rajši zdej malo Mariborsko zavetišče podprli, da ne nehajo sprejemat živali? Tudi tiste si zaslužijo pomoč pa zaposleni plačo. Tukajle se nekaj govori o bajnih zaslužkih zavetišča tam pa ljudje plač ne dobijo. Za bruhat! Prav je da se napiše take cifre pa da se ve. Še premalokrat se to pove! Sej ni samo horjul na tem svetu. Se še kje drugje tudi zelo trudijo in vsaka jim čast da ob mizernih plačah ali celo brez sploh še delajo!

Meni sploh ne izpadeš skrajno zatežena in bom razložila čisto vsako stvar. Mi je samo brez veze pisat, če imam občutek, da se name gleda kot na bad girl (ker guy nisem), ki skuša zjebat oh in sploh naj zavetišče, kar se rado dogaja ali pa se je zgodilo.
Tisti psi so bili v zavetišče pripeljani po dogovoru, prošnja se je nanašala na dva, katerakoli pač od njih, pa so bili “izbrani” vsi, še ena, ki sploh pasala ni zraven. Kastracijo za dva je plačal ODPMŽ. “Pogajalska stran” sem bila jaz, prav tako šofer, pa še bruhali so mi v avtu… ampak jaz nimam pojma o čem pišem… Potem se pa človek slej ko prej vpraša čemu služijo takšene igrice in samožrtvovalne promocije in do kam sežejo. Takrat sem še naivno verjela, da gre kljub vsemu za sodelovanje med zavetišči. Potem je pa nekomu uspelo naivnosti zbit iz mene, pa me je boomerang usekal toliko bolj za vse nazaj. In če človek malo razmisli, sa lahko vpraša komu verjame in zaupa?

V glavnem da povem cifro, ki mi je ni težko napisat kadarkoli in sem jo že večkrat. Vsaj opisno. Profit, ki se ustvarja na račun zapuščenih živali (torej z njihovo oskrbo) je zame sprejemljiv tam nekje okoli nule. Vsak pa si zasluži plačo. Imamo plačni sistem, po katerem se uvrstiš v plačni razred in to je to. Gospodarske družbe med zavetišči in ustvarjanje dobička na račun zapuščenih živali sta meni moralno sporna in precej mimo. Oz. sem napisala že tudi večkrat, da imajo lastniki zavetišč veliko boljši standard kot donatorji, kar mi je tudi malce mimo. Če povem konkretno – če je 65.000 € sprejemljiva neto letna plača za vodjo zavetišča, potem mi je hudo moralno sporno prosit za finančno pomoč tiste, katerih dohodki so bistveno manjši. Povprečna neto plača v SLO v maju je bila cca 980 €.
Te stvari nekako ne grejo skupaj. Meni ne. Še toliko manj, če vem, da so oskrbniki v mariborskem zavetišču dobili letos samo eno plačo. Dejmo potem res še malo njim pomagat, da vsaj plače dobijo, pa da se bodo enkrat mogoče lahko oni tudi šli nadstandard. Pa če jim je uspelo odpravit vse tehnične pomankljivosti bomo morda lahko imeli že dve nadstandardni zavetišči.

Tko, zdej grem pa najprej jest, ker semravno prišla domov, še enkrat prebrat in potem odgovorim še na ostalo.

Aja, še to. Če bi bil moj prihodek višji, bi med drugim zagotovo bi imel še kakšen pes in mačka več od tega, in ja, še vedno bi trdila isto. Ne vem sicer kolikšna je recimo Omanova plača, ne bi smela bit skrivbnost oz. vsaj izhodiščni razred ne, nekako pa dvomim da je 65.000 € neto/leto. Vem pa da je plača vodje obalnega zavetišča pljunek v morje proti tem 65.000. Ne samo to, za VSE zaposlene SKUPAJ je šlo 70.000 € bruto!
In ne prihodek in dobrobit živali, pač pa dobiček na račun zapuščenih živali. Ni mi etično, moralno mi je sporno, čeprav ni nezakonito in celo v praksi funcionira.

Oskrba živali v zavetiščih.
Tudi o temle sem se izjasnila že večkrat. Živali v zavetišče pridejo običajno iz slabih razmer in rabijo več in boljšo hrano kot živali ki uživajo življenje nekje na kavču. Stroški za oskrbo živali mi v nobenem primeru niso sporni in ti se odštevajo od prihodkov podjetnikov. Hrano slabše kakovosti zagovarjam takrat, ko je druga opcija evtanazija. Torej raje junk food pa do posvojitve v zavetišču, kot pa premium food pa evtanazija, ko so stroški preveliki.
Visoki stroški oskrbe živali v zavetiščih se mi ne zdijo sporni, sporni se mi zdijo “visoki ostanki”.
Kar se mariborskega azila tiče je to večplasten problem, ki nastane tudi pri javnih naročilih, ko je treba izbrat najcenejšega izvajalca. Ampak tehnične napake so eno, slaba oskrba drugo, veliki profiti pa tretje. O oskrbi nisem pisala za nobeno zavetišče, so pa v mariborskem pripravljeni sodelovat s širšo javnostjo, kar bi z veseljem napisala čez nekaj strani. Ker zavetišč, odrtih za javnost pa res hudo, hudo primanjkuje. Torej lahko napišem še enkrat, da bi si tudi mariborsko zavetišče zaslužilo pomoč in upam, da se bo več ljudi odločalo pomagat tistim, ki se pred javnostjo ne zapirajo. Zaenkrat kaže, da bi lahko imeli skoraj tri taka zavetišča. Obalno, mariborsko in delno Gmajnice.
O cifrah neprofitnih zavetišč res nisem pisala iz preprostega razloga – tam zaposleni prejemajo plačo in ne ustvarjajo profitov. Čeprav se po koluarjih slišijo kakšne blazne cifre. Njihovi bilančni podatki pa me ne zanimajo tako zelo, da bi bila zanje pripravljena plačat.
Kar se živali tiče pa same niso krive da so iz te ali one občine. Niso krive, pa so njihova življenja v rokah vodij zavetišč. Če po 30 dneh niso posvojene lahko živijo natanko tako dolgo kot jim vodja dovoli. Vse, od prve do zadnje si zaslužijo optimalno oskrbo in nobena si ne zasluži evtanazije razen v izjemnih primerih ko so neozdravljivo bolne, tako hudo poškodovane ali pa nevarne okolici. In kar se tega tiče pa dam roko v ogenj samo za eno zavetišče, da pes res ne bo evtanaziran, če ne bo kaj res hudega in to je obalno. Dolgotrajno bivanje v zavetišu živali res lahko škodi, ampak kljub temu – živali se ne da vprašat ali se strinja z evtanazijo, ker je recimo “premalo prilagojena” in se nekdo odloči da tako zelo trpi, da jo je potrebno pospravit v skrinjo.
Torej vedno zagovarjam otpimalno oskrbo in so mi s tem v zvezi visoki stroški povsem sprejemljivi. Evtanazije samo toleriram (ne sprejemam ali se z njimi strinjam) v izjemnih primerih in raje junk food na račun dolgotrajnega bivanja kot premium food in omejen čas.
To ima z zaslužki samo toliko veze, da kolikor so manjši stroški, toliko so dobički večji. Kam kdo daje pa ne vem.

Dobrobit živali.
Jasno da to stane. Sicer sem že tudi ta svoj pomislek zapisala v zvezi z višino kakšnih veterinarkih storitev, predvsem sterilizacij in kastracij, ampak s tem delom nimam težav, razen kadar veljajo za zapuščene živali tržne cene. Torej tudi veterinarji običajno za zapuščene živali znižajo ceno in na njih zaslužijo manj. Je pa še vedno res, da je veliko ljudi, ki svoji živali ne morejo pomagat zaradi res visokih cen. Ampak veterinarstvo ni družbeno koristna dejavnost. Je čisto tržna, zato gre tukaj res dobrobit živali skupaj s profitom. Dokler pač plačujemo to.

Kar se zavetišč tiče se pa ne strinjam čisto. Oskrba živali ne bi smela bit odvisna od tega v katerem zavetišču se žival znajde. Ampak žal je, o tem kako rešit to bi se dalo debatirat in jasno mam izdelano sliko tudi za to )). Se strinjam v delu, da je težko “nažicat” dovolj denarja za vse, ne strinjam se pa v delu, da pri živalovarstvu ne bi moralo bit drugače. Ampak to ima zveze z mojim siceršnjim pogledom na to, da živalovarstvo preprosto ni biznis. Kot rečeno že prej, daleč od tega, da bi morali bit živalovarstveniki in oskrbniki v zavetiščih reveži v ponošenih cotah, zaslužkarji pa tudi ne. Zaslužijo si primerno plačo, lahkko tudi kakšen dodatek za kaj vem kako težavno delo, dobičke naj pa ustvarjajo s čim drugim. Ampak stvar okusa in pogleda na svet al kaj vem kaj je to.
Enako ne pričakujem da na Rdečem križu delajo zastojn, ne pričakujem pa niti, da si ga kdo omisli organizirat kot s.p. ali drugo gospodarsko obliko.
V bistvu ne vem, če sem hotela kaj sprožit, če pa že, potem to, da bi ljudje začeli malo bolj razmišljat. Tudi o številkah in tem, da morda lahko pomagajo še komu in še kakšni živali, če so že vse “naše”. Ker potem so vse. In če ima neko zavetišče 35 ali 65.000 € profita v nekem drugem pa nimajo niti za plače, ker so porabili vse za popravljanje slabo izvedenih del, potem bi morda kakšen evro namenili za pomoč slednjemu, kjer oskrbniki še plač ne dobijo. Pa kakšnega kakšnemu začasnemu skrbniku in društvu. Pa kakšnega za projekt neprofitne ambulante, kar bo res prijetna osvežitev ob vseh profitnih. No vsaj za zapuščene mačke. Če mi je ratalo sprožit to, potem je kul.

Break-up bi znala bit pa tudi strašno zanimiva tema, še sploh če jo pogledaš v bigger picture v daljšem časovnem obdobju. Ne vem kaj se je v zakulisju dogajalo, kar je bilo pa vidno vsem pa strašno na vzorec spominja.
Se strinjam, da je včasih kakšno stvar boljše dat na stran. Samo kolko in do kdaj? In kakšna je cena? Kolateralna škoda je vedno zraven. Meni je strašno žal, da se nisem oglasila kot bi se morala pred skoraj štirimi leti. Bolj bi mi bilo težko. Cilj pač ne posvečuje sredstvo, in če nekaj ni prav, potem pač ni prav.

Evo, se mi zdi da sem odgovorila na vse, pa še računalnik je preživel, kljub temu, da se me je drznil zezat

Hehe da te najprej potolažim, da ne boš imela slabe vesti ali se spraševala, e si edina mona. Res je poletje, pa še vedno:
- ljudi, ki v resnici razmišljajo o prebranem je bolj malo. Preberejo in grejo naprej al pa na slepo verjamejo, ker je pisec njihov “ljubljeni vodja” ali pa ga sprejemajo kot neke vrste avtoriteto. In ne enim ne drugim se ne oporeka, ker ono pa ze vedo. Če še ne poznaš, si preberi tole http://bobi4ever.net/doglog/?p=1388
- to, da komentarjev ni več, je pravzaprav dober znak. Ker to pomeni, da ne berejo taki, ki bi v stilu zvestih vojačkov skakali od luft in se zgražali nad zaslužkarji, pač pa ali si že itak mislijo svoje, ali bodo o stvari malo razmislili in se odločili kakorkoli že, tisti, ki pa razmišljajo kot ti se pa tile ne bodo oglasili, bi se pa zagotov kje drugje, pa čeprav bi si me morda kdo od njih želel utopiti v žlici vode
- če bi nekaj podobnega napisala kam drugam, recimo na en konkreten forum, bi v trenutku u z vilami v roki u luft skočilo nekaj zvestih vojačkov (pa mislim da število tudi tam ne bi bilo drastično), in bi mi brez razmišljanja svetovali strokovno pomoč in se ubadali z vsem drugim, predvsem z mojo zlobno osebnostjo, samo s tem kar v resnici piše ne.
- zapisano bi zapisala tako in tako, samo ne v komentarjih, kar bi lahko bilo še slabše. Komentarjev ne berejo vsi, ki preberejo “pripadajoči” blog.
- zagotovo nisi edina mona, jih pa zagotovo ni veliko, ki bi jim bilo vseeno kaj se v resnici z njihovo donacijo zgodi ali kako cenjena je. Bi si pa upala rečt, da si ena redkih, ki ob tem še razmišlja in si celo “upa” ali je sposobna o tem debatirat z drugače mislečimi ali celo drugače “ožigosanimi”, kar je že redka lastnost, v določenih krogih pa že kar izumrla.

Jaz mislim, da je vsaka debata koristna, kadar jo spremljajo argumenti. Natikanja na vile ne maram, se mi zdi, pa da je žal v porastu. Zna bit da je to slaba stran interneta.
Koletaralna škoda je vedno ali mogoče boljše rečeno oportunistični stroški. Vprašanje je samo do kdaj se obračat stran oz. kaj je tisto manj slabo kar izbereš. Kolateralna škoda je bila tudi prej omenjeno break-up na konkretnem forumu, pa pljuvanje po obalnem zavetišču, pa prijavljanje za domnevno švercanje psov, pa še kaj, do kolateralne škode ki se tiče prav mene osebno. Če ne zaradi drugega pa zaradi onemogočene sinergije, pa se ni takrat ne zamisli in ne ustavil nihče. Mi je strašno žal, da sem se jaz, pa ne samo ustavila ampak še pustila prepričat, da škodo pravzaprav počnem jaz. No, je nisem, mi je zdaj to bolj jasno kot kadarkoli. Anci je bila to, da sem se pustila prepričat, precejšna kolateralna škoda. Ampak dolgoročno se bo vse skupaj morda celo izkazalo za koristno. Mogoče se končno uspe izoblikovat kritična masa, ki je nujna za spremembe.

Prejšni teden sem zabila precej časa na netu z razlaganjem reševalcem živali, da reševanje brez spremljajočih ukrepov ni na mestu. Pa če pogledam z druge strani – se reševalci samo izogibaji kolateralni škodi. Če bi kršitelja prijavili, se po njihovem mnenju živali lahko zgodi kaj hudega, če jo rešijo jo pa dajo nekam na kavč in ji omogočijo “srečo”. To, da v isto sranje pahnejo novega reveža ni v vidnem polju. Kaj torej nardit? Pustit, da rešujejo živali na njihov način, da ne bo kolateralne škode ali opozorit na to, da obstajajo uradni postopki za urejanje kršitev? Oz. kdaj je kolateralna škoda manjša? Ker tudi drugi pes v istem sranju je kolateralna škoda.

Jasno da sem jaz tudi proti preveliku številu mačk na m2. Iz več razlogov, eden je seveda res tudi ta, da vsi mački ne prenesejo dobro družbe. Ne gre drugače kot da se strinjam s tem, itak. Jaz samo pravim, da je za mačke isto če jih je preveč na kupu ali je to v zavetišču ali pa v stanovanju. In me moti to, da s prstom kažejo tisti (in njihovi podporniki), ki imajo za večje število mačk na m2 samo pravno podlago in nič drugega. Pa tudi tam bivajo mački v kopalnicah, otroških sobah pa še kje. Smo torej spet na istem! Kopalnica v zavetišču je sprejemljiva, v stanovanju fizične osebe ne, pa je stvar ista.

V bistvu je to en tak čuden gordijski vozel. Recimo da imamo predpise, ki bi jih bilo treba spoštovat in veljajo za vse enako. Imamo zavetišča, ki so dolžna poskrbeti za zapuščene živali. Mene kot najditelja baš boli s kakšnimi težavami se srečuje zavetišče – imamo jih zato, da poskrbijo za zapuščeno žival, moje pa je, da jih o najdbi obvestim in se dogovorim za prevzem. Če je zavetišče polno naj se znajde samo.
Za fizične osebe/prostovoljce/namestitelje veljajo omejitve v zvezi s številom živali oz. časom nameščanj. Na ta del oz. nespoštovanje tega dela se večkrat bolj ali manj med vrsticami opozori. Ampak zakaj pa so predvsem mački pri prostovoljcih? Ker zavetišča v prvi vrsti ne opravljajo svoje naloge, ki jim jo resnici na ljubo otežuje preveliko število mačk in njihovih neodgovornih lastnikov. Torej po mojem menju so najprej zavetišča dolžna korektno poskrbet za vse zapuščene živali, skupaj s tem bo izginil precejšen del potrebe po nameščanju, in šele potem se bo lahko kazalo na domnevno nabutana stanovanja. Dokler tega ni pa mislim da tkole kazanje ni korektno in služi dikreditaciji. Kot rečeno še toliko bolj, če so tam, od koder posredno ali neposredno diskreditavcije prihajajo, mački še bolj nabutani.

In strinjam se tudi v tem in s tem kar naprej težim, da je treba zadeve prijavljat in evidentirat (in res težim in se stvari spreminjajo tudi zaradi tega, je pa morda to res malce težje zaznat), ker mora bit problem očiten. S številkami, poročili, prijavami… ker če tega ni, problema res ni. Vsaka mačka bi torej morala bit tako ali drugače evidentirana. Načeloma bi morala bit nameščena v zavetišču, ampak dokler lahko zavetišče reče, da je ne sprejme, me bo težko kdo prepričal, da je korektno pod prste gledat tistemu, ki jo namesti ali da je to celo v škodo mački. Nabutanost jim res lahko škodi, ampak v zavetišču nič manj kot pri fizični osebi.

Jao lej to no… moram spet nov komentar začet

No, tole je že dovolj komplicirano, pa ne bom zakomplicirala še bolj, pa o kolateralni škodi bolj na kratko.
Kot rečeno, korist za nekoga običajno pomeni kolateralno škodo nekoga drugega. Do zdaj ni bilo nič drugače, le da s(m)o jo občutili drugi. Temu se je težko izognit, mislim, da jo lahko samo ublažiš, če se fejst potrudiš. Oz. če povem drugače in bolj “otipljivo”. Recimo da je v Sloveniji 100 primernih domov za mačke, dom pa jih išče 300. V vsakem primeru za 200 mačk ni doma. Kakšna je razlika, če gre v nov dom 100 tistih iz začasnih skrbništev in v skrinjo 200 iz zavetišč? A je kaj drugače, če jih gre v nov dom 100 horjulskih pa v skrinjo 200 od prostovoljcev? V čem je razlika? Jaz je ne vidim! Za mačko v skrinji je ni! Za mačke kot take torej ni kolateralne škode, je lahko samo za njihove skrbnike. To pa z mački nima nobene zveze.
In kolateralno škodo si lahko v zakup vzamejo tudi donatorji. Z isto donacijo lahko nekomu ustvarjajo profit, drugemu pa omogočijo preživetje. Kaj želijo s vojim denarjem počet pa je njihova stvar. Vsaka odločitev ima posledice, včasih je to kolateralna škoda. Podpreš enega, reklamiraš enega, povzdiguješ enega, pa imaš zraven še kolateralno škodo za vse ostale. Vsak pa se lahko odloči sam in se z mano ne strinja.

We swallow greedily any lie that flatters us, but we sip only little by little at a truth we find bitter.
Denis Diderot

Nisi

Ja ok, se strinjam, da dohodek podjetnika in plača zaposlenega v podjetju nista enaka. Je pa to podjetnikov dohodek. Oz. če si prav razlagam tole Ajpesovo obrazložitev in če sem zastavila prav vprašanje tam, kjer sem ga, potem je sicer res poenostavljeno, ampak ne vem, če je bistveno drugače:
Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju. Je podjetnikov dohodek ali negativni poslovni izid, je poslovni izid tisto, kar podjetniku ostane, ko odbije vse stroške.

Ne vem, lahko se motim, se mi pa zdi, da dohodnina tudi zaposlenim ne gre v neto plačo. Oz. če povem drugače je moja neto plača nekoliko višja kot pa izplačilo na TRR.
Je res lažje zastopit pri firmah, kjer je dobiček pač dobiček in to je to.

Mi je kul, če razjasni stvari nekdo, ki ve. Ampak razlike med prihodki in odhodki pa še vedno niso ravno zanemarljivo majhne.

Prav zanimiva tale debata. Bi kaj povedala, pa sem tako ali tako ženacionalni sovražnik n0.1. Sem že lani predvidevala, da ljudi za norčka ne moreš dolgo imet, pa če za sabo še tako blazno karizmo in nedotakljivost vlečeš. Se lahko vsak naš posvojitelj na lastne oči prepriča, kako naše mačke druga drugi na glavo serjejo in kako blazno hudo jim je v skrbništvih. Tudi vsak, ki bi rad to videl,lahko pride pogledat. živalovarstvenikov, ki za računalnikom s čikom v ustih spočiti toplo vodo slovenskega živalovarstva odkrivajo, zelo prizadele, za umret prizadele. Vse ostale laži in pridobitništvo istih ljudi zgrajeno na njih je sekundarnega pomena.

Je bla nizka in podla, ja. Izrečena v času, ko je bilo z mačkami najhuje, ko nismo ne spali, ne jedli, ko ni bilo denarja niti za osnovno, muce pa so bile kljub temu vse veterinarsko oskrbljene, kvalitetno hranjene in ljubljene, ter oddane samo v domove za katere smo smatrali, da so dobri. In tega nismo počeli zaradi pogodbenih obveznosti in/ali denarja, pač pa zaradi tega, ker smo želeli brezdomnim pomagati. Ni zelo prizadelo samo mene, ampak vse naše skrbnice in skrbnike.

Udba je menda delovala po menda starodavnem al kakšnem vojaškem pravilu: diskreditiraj – eliminiraj – likvidiraj.

O nekorektnih ali celo nezakonitih postopkih posameznih vodij zavetišč bi pa sicer imela še kaj povedat.

Tole je tudi mene zanimalo v čem je problem kopalnic in stanovanj, pa nisem nikoli dobila odgovora, še najbolj konkreten je bil, da naj si grem na forum al kam kaj pogledat… Pri tem da se itak jasno ve kako gredo skupaj zapuščene mačke in večina slovenskih zavetišč.
To je res kr neki, pa fajn futer za širše ljudske množice. Ker če prostoru rečeš mačjak, potem je primeren, če je pa to dnevna soba pa ni primeren, pa čeprav je v dnevni sobi 5x manj mačk. Me ne bo noben prepričal, da je mačkam v nabutanem zavetišču boljše kot mačkam v začasnem skrbništvu.

Ampak važno je vzvišeno na prestolu sedet in druge diskreditirat. Saj je vseeno s čim, tudi če jih pranja denarja obtožiš, anede?

Aja, še tole.
@moksa: Pa ne pravim, da dajmo zdaj biti vsi tiho, pa same sebe cenzurirati, ampak včasih je očitno-osebne monade bolje dati na stran, pa jih magari razčistiti na štiri oči, če je to potrebno. Ker mineštre ne bomo pojedli mi.

Ja, se strinjam. Načeloma in za to morata bit dva. Če si malček sposodim način izražanja bi rekla, da mi gre blazno na živce, če kdo pametuje in se zanaša na kaj vem kakšne svoje čare in koga mimogrede žali. Ampak kakor kdo hoče, samo pol so pa posledice.

Btw. na plaži mi vedno proradijo klikerji, pa so mi tudi tokrat. Sem prebrala vse še enkrat in povezala plažna razmišljanja in dvomim da se motim. Saj je pravzaprav logično, da greš vprašat stvari na drugi konec, samo nerodno je, če ti drugi konec pove samo kar hoče.

Že lani sem zapisala tole: http://bobi4ever.net/doglog/?p=827
Tudi odnosi so naporna reč. Nekateri tudi intimna. O teh ne pišem in ne govorim. Tudi o tistih s kakšnim od vodij zavetišč ne.

Še skoraj pol leta prej pa tole: http://bobi4ever.net/doglog/?p=833

-moja zasebna pisanja (elektronska in druga sporočila) so zasebne narave in namenjena izključno naslovniku. V mojih arhivih se najde veliko zasebnega dopisovanja z veliko različnimi ljudmi. Cenim in varujem svojo zasebnost, prav tako pa zasebnost drugih.
Za branje mojega zasebnega pisanja torej priporočam tkanje osebnih vezi z mano in ne branje tovrstnega pisanja, namenjega drugim. Nenazadnje je menda prijetneje brati nekaj, kar je namenjeno osebno nam in ne kar je bilo namenjeno drugim? No, vsaj meni

Šele letos, pred kakšnimi dvemi meseci sem dojela, da je bila vsebina najmanj enega SMSa, namenjen konkretni vodji zavetišča, poslanega ob pisanju bloga na prvem linku, posredovana naprej.

Glede na to, da Samčevo poznam najmanj toliko kot ona mene, glede na to, da ji je bilo večkrat zastavljeno vprašanje kdo bere moje maile, glede na to, da VEM da ne spoštuje pravice do zasebnosti pisanj (btw. moksa ti ceniš to svojo ustavno pravico?) in posreduje le tisto, kar odgovarja njej, sem prepričana, da se bo po temle blogu pojavilo veliko možnosti za zastavljanje taistega vprašanja. Pa izkoriščam tole priliko in lepo prosim vse, ki bodo ali so kadarkoli dobili kakšen mail, ki je bil poslan iz mojega naslova, pa ne njim, da me o tem obvestijo.
Res lepo prosim!

helena: ”Se lahko vsak naš posvojitelj na lastne oči prepriča, kako naše mačke druga drugi na glavo serjejo in kako blazno hudo jim je v skrbništvih.”

Kdo je sploh poslal tole info v zvezi s sranjem mačk v svet?

Ne vem kdo je poslal v svet, jaz sem med drugim prebrala to na forumu. Katirem mi najbrž ni treba napisat.

moksa nič te ne vpletam nikamor. Sorry, če je tako izpadlo
Tko, logično mi je, da bi šla po temle blogu kakšno vprašanje kam zastavit. Pa nekako si znam predstavljat, kako bi zgledal odgovor…