No, saj tudi pri ostalih metodah niso prav izvirni: vroč oglas je bil skorajda identičen tistemu v knjigi, vlom v stanovanje in spuščanje živali ven je tudi že bilo prej uporabljeno… Izvirnosti jim pač ne gre pripisovati.

Zanimiva knjiga, res. Če ne bi bilo priloženega materiala, ne vem, če bi verjela v zgodbo, ker bi se mi zdela preveč nadrealistična. Sicer menim, da je njen avtor bolj ali manj ekscentrična osebnost, da je nekatere aspekte zgodbe omilil oz. ignoriral (npr. zbirateljstvo), hkrati pa je izčrpno pričevanje o metodah šolanja in vzpona te generacije živalovarstvenikov, ki poskuša obvladovati to sceno (in predvsem preusmeriti denarna sredstva k sebi). Same shit – different day/year bi lahko rekli. Da pa so posttranzicijski novinarji brez osnovnih etičnih načel lahek plen manipulantov, pa se je tudi že vedelo. Verjetno ne bi bilo povsem zmotno predpostavljati, da je lahko tudi kakšna kuverta z denarjem v tem času zamenjala lastnika.

Priznam, da se že par dni ubadam z vprašanjem, kako so se danes razmere spremenile. Tehnike zastraševanja ostajajo enake, to je očitno. Vendar pa je (po mojem mnenju) težje oz. nemogoče tako totalitarno obvladovati medije, kot je to še pred nekaj leti uspevalo. Ko se je pred dvema letoma na nekem forumu uvedla cenzura, katera društva se podpira in katera ne, so “izbrisani” enostavno ustanovili svoj forum. Damnatio memoriae, na katerega jih je obsodila administratorka in lastnica foruma, ni uspel, prej obratno. Tudi Facebook kot nov medij omogoča veliko hitrejšo komunikacijo in otežuje izolacijo s strani ene osebe/skupine.
Hkrati tu ne gre za napad na eno osebo, ki se ne more niti braniti, ampak je teh “sovražnikov” mračnih sil kontinuitete več. Boriti se na vseh frontah pa je precej težje. Sploh, ker so dandanes napadani bistveno bolje povezani, obveščeni in zaščiteni.

Priznam pa, da v knjigi še nisem zasledila par imen, za katere sem prepričana, da so imela pomembno vlogo pri lovu na čarovnice izpred nekaj let. Mi manjka še 70 strani do konca, tako da grem nazaj brat.

Ah ja, marjetice res najbolje rastejo na gnoju

Če že vse kaj drugega, pa jim zaenkrat izvirnosti pri izbiri metod in sredstev res ne grede pripisovati. Se mogoče držijo tega, da “if ain’t broken don’t fix it”.

hehe se strinjam, pa še fajn se sliši: same shit, different year. Posameznikom bi strašno pristajala ta slogan, mislim da celo bolj, kot kakšen drug, ki so si ga nadeli. Še dobro da zapisano spremljajo priloženi dokumenti. Lahko človek brez težav pusti ob strani enake ali zelo podobne osebne izkušnje ali poznavanje kakšnih dogodkov zaradi osebnih vezi, pridobivanje dokumentov je danes lažje, pa hitreje vse skupaj postane jasno.

Motivi avtorja za pisanje knjige, nekaj morda res premalo povdarjenih dejstev, ki nikakor niso sporna (preveliko število psov v “zavetišču” in njihovo razmnoževanje, delovanje brez ustreznih dovoljenj, zbirateljstvo in še kaj) mene ob vsem tem ne zanimajo. Če bi mi kdorkoli želel podtakniti kaj takega – še enkrat povem, ne bo šlo, ker me ta del ne zanima. Ta del je bil takrat namreč rešen in urejen. Zanimajo me povsem druge reči, ki so se ob tem dogajale in so zelo, da ne rečem na las podobne tem, ki se dogajajo danes, le da je spremljajoči finančni pretok precej bolj na očeh kot je bil včasih. No, vsaj tisti, ki ne gre po uradni poti in ne iz roke ali žepa v žep.

Hvala bogu, res za internet in z njim povezane sodobne medije. Kolikor slabega, je zagovoto prinesel tudi veliko dobrega vsaj kar se manipulacije z “novicami” tiče. Je res težje obvladovati vse in “cenzurirani in na molk obsojeni” veliko hitreje in lažje pridejo do svojega glasu. In res, diskreditirati enega, ki ima poleg vsega še povsem resen problem, je mnogo lažje kot po enakem ključi diskreditirati več njih. Še toliko bolj, če v javnosti razširjen stereotip pa morda vendarle ne drži in nismo vsa društva in posamezniki na živalovarstveni sceni med seboj skregani? Razlogov ta razhajanja in spore je namreč po mojem mnenju bistveno manj kadar združuje “good cause”. Združevanje zato, ker bi želeli pomagati zapuščenim živalim je zagovoto bolj pristno in trdno kot združevanje zaradi finančnih koristi. Je mislim da tudi bolj iskreno, brez težav transparento, je manj prostora za občutek ogroženosti in več za delovanje v smeri pravne države.
(Mimogrede mi je ravno prišlo na misel – kaj pa se je zgodilo s tistimi inštitucijami, ki naj bi ugotovile kdo je zmotljiv in da dobiček Polone Samec ni dobiček? Dobiček je še kar tak kot je. Pa saj, koga briga kaj pravijo uradne institucije, če je dovolj tistih, ki verjamejo kar pač “morajo” verjeti…)

Ja, to je tudi še ena zanimiva reč, kam se tlači ljubljansko društvo in zakaj. Zanimivo, da so se na predavanjih o delovanju društva odločili za predstavitev Zavetišča Horjul in ne zavetišča, pri katerem imajo predstvanika v svetu. Zanimivo, res.
Ampak saj tudi to ni prav izviren prijem. Omejevanje dostopa do informacij pač ni nekaj novega, je pa danes to precej težje.

Btw. Daisy je pa iz foruma Moj pes izginila (no, vsaj jaz je nisem našla)… škoda. Zagotovo gre za naključje, ki nimam nikakršne zveze z v knjigi večkrat omenjeno moderatorko in njenim javljanjem na FB…

Če bo g.Hajdinjak našel še kakšne gojzerje naj kar javi. Brezdomci so vedno veseli pomoči, tudi če pride z napačnim razlogom.

Hehe kami odlična ideja, pa še res je. Bo že držalo, da je v vsaki, še tako slabi stvari nekaj dobrega

Hec a ne, da ravno na Moj pes (mojpes.com) forumu ni več ne Daisy in ne postov. Pojma nimam zakaj ne, ampak zagotovo gre za slučaj Tudi Grottijevega cenika storitev (hehe grožnja s pismom je prav prva) ni več.

Jst mam 41 številko, pa tudi gojzerjev nimam. meeeeeeeeeeeeeeela.:)

Meni pa je bilo zelo zanimivo tole stališče Urške Dolenc: “lokacija Lahovo – dogajanje: prihod psov z odvzema – si bila tam? Če ne, je vsaka debata o tem popolnoma brezplodna.”

Torej imaš lahko mnenje samo pod pogojem, da si bil fizično prisoten pri odvsemu?! Nič čudnega, da se potem pod taktiriko nekdanjih in sedanjih članov društva dovoljuje eno samo in absolutno resnico!

Ironija, da ista oseba navaja: “Ljudje ne bi smeli na prvo žogo zaupati vsemu, kar preberejo, ker pisoči morda brez sramu laže.” Velja za obe strani, draga dama!

Pa še to: če moram izbirati, kateri strani bom v neki zgodbi verjela, bom izbrala stran, ki svoje stališče podpre z materialimi dokazi. Če teh ni, bom (s precejšnjo rezervo) za bolj verjetno vzela stališče tistega, ki iz zgodbe nima finačnih (neposrednih ali posrednih) koristi.

Ne sekiraj se, smo se vsi nasrali. Bolj je pomembno, kaj smo se iz tega naučili. ))
Včasih je dobro spoznati kakšne ljudi samo za to, da spoznaš, kakšen nikoli nočeš postati.

Avtor tud poda sum, da je taista ognjevita članica imela tudi kaj za opraviti pri najdbi dveh poginulih mladičev. In da ni šlo za najdbo, pač pa podtaknjenje. Dokazov za to ni.

In še čisto kratek citatek s strani 321:
“Ognjevita Polona Samec je javljanje končala tako: Upam, da bodo vsi tisti, ki jim je mar za živali, čimbolj pritisnili na pristojne, da jih rešijo trpljenja.”

Še nekaj. Del ugotovitev Koordinacijskega odbora za spremljanje aktivnosti v zavetišču Milene Močivnik. Odbor je bil ustanovljen na Ministrstvu za kmetijstvo. V poročilu iz junija 2002 med ostalim (celo poročilo je zanimivo in da, jaz pa bi polemizirala tudi nekatera “nesporna dejstva” o stanju pri Mileni) zapišejo:

” Določene težave so le z oddajanjem psov. Vse pogosteje se namreč dogaja, da Močivnikova odda psa “dobri družini”, potem pa se izkaže, da “oddani” pes v grosupeljskem stacionarju čaka na morebitne gospodarje ali na evtanazijo. Torej neka interesna skupina pošilja navidezne posvojitelje, potem pa poskrbijo, da Močivnikova izve za negotovo usodo psov….”(str. 345)

Ko smo že pri citatih iz knjige: meni je najbolj srhljiva izjava Zorana Kovača (p.262), da “veterinarji, ki sumijo, da zdravijo psa, ki se je poškodoval v pasjih bojih, lastnika niso dolžni prijaviti policiji.”

Glede na aktualne dogodke bi bilo povsem možno, da bi se nadaljevalo nekako tako: …, pa inšpektorji prav tako ne.

Možno, povsem… sej iz prakse je videt ravno tako, še sploh, ker so pasje borbe očitno vursu neznanka. Ob tem je bilo seveda nujno zvedet, da je bila prav ena konkretna psica med uspavanimi. Če se je bilo treba za to s kom dol dat ne vem, verjetno pa paše postat rešitelj preostalih rešenih. Če ob tem vrneš samca iz te iste zgodbe (al kako je že bilo?), ki je bil verjetno precej bolj zlorabljan, ker naj bi razsul cel boks in se s tem pač ne boš zajebaval/a tako in tako ni pomembno. Image, f***ing image… če pa še kej cvenka na ta račun pade pa toliko boljše. Da le ne zmanjka za žemlje… Kaj pa je življenje ene psice (in še šestih zraven…)

Daisy je iz moj pes.com izginila, je pa na moj pes.net med vročimi temami tema Eden najbolj norih delov slovenske pasje scene, kjer je od tretje strani dalje prepis teme iz 2002. Tam najdete tudi Daisy, nazadnje 11.4.2002, 9.5.2002 pa se pojavi Smetka, Daisy pa izgine brez pojasnila.

Da ne bo samo knjiga, še kakšen časopisni članek http://www.mladina.si/94021/milena/?utm_source=tednik%2F200250%2Fclanek%2Fmilena%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink&fb_source=message (thx)

Jaz ne morem pomagat, ampak jaz imam ob vseh novih podatkih vedno bolj asociacijo samo še na eno slikco…

What’s the color of money, what’s the color of money… http://www.youtube.com/watch?v=C2PcaABUzWY

Zanimiv človek, tale Kovač, ni kaj. Sploh, ker naj bi med svojimi spornimi potnimi nalogi obiskoval tudi institucije, ki sploh ne obstajajo. )) (vir: http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042480867 ) Nedvomno oseba, ki bi jo bilo treba častiti (Kovač je car!(p. 264))in braniti (p.265: U. pravi, da še ni srečal tako poštenega človeka), vsaj po mnenju tistih, ki vedo absolutno resnico.
In kot kaže, bo kljub spornosti zaradi pritožb večina potnih nalogov zastarala. (iz članka: zagovornik Peter Žnidaršič iz odvetniške pisarne Čeferin je kljub temu prepričan, da so očitki glede nekaterih spornih službenih poti že zastarali, zato sodišče v teh primerih ne bi smelo obsoditi njegove stranke.)

Zanimivo bi bilo vedeti, kakšna bi naj bila definicija nepoštenega človeka s strani akterjev zgodbe?