Repetition does not transform a lie into a truth.
Franklin D. Roosevelt
Združenju petih zasebnih zavetišč za zapuščene živali kljub vsem vloženim naporom in poskusu ustvarjanja drugačne podobe v javnosti, ni uspelo, da bi se jim pridružilo še šesto. Kljub vsemu zgledi vlečejo, slabi žal bolj kot dobri, pa vodja Zavetišča Maribor, kot vse kaže, vztraja pri svoji aroganci. Večletna tradicija in dobra praksa društva, ki je oralo ledino našega živalovarstva, sta v trenutku utonili v pozabo. Osebni interesi kot kaže premagajo vse, tudi dobrobit tistih, ki niso sami krivi in nimajo prav nič pri tem, da so se znašli v zavetišču. So pa kot kaže priročno orodje za zadovoljevanje takšnih in drugačnih potreb posameznikov. Enim predstavljajo vir zaslužka, drugim sredstvo za izživljanje frustracij, tretjim pa lahko celo oboje.
Cilj posvečuje sredstvo, pa se za dosego svojih ciljev kot kaže lahko malce zavaja, manipulira in laže. Zna biti, da vse to v imenu kredibilnosti, ki se je prikradla v besednjak g. Hajdinjaka, kjer deluje naravnost smešno.
V banana republiki znani kot Slovenija, Zakon o zaščiti živali določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. To torej pomeni, da se za način izvajanja javne službe zavetišča lokalna skupnost (občina) odloči sama. Zavetišče lahko zgradi sama, lahko pa se odloči za katero od oblik pogodbenega razmerja. Za izvajanje javne službe lahko podeli koncesijo, lahko pa odda javno naročilo. Zavetiščem koncesijo podelijo lokalne skupnosti, torej občine, ki se odločijo, da javne službe zavetišča ne bodo opravljale same v lastni režiji.
Med vsemi zavetišči imasta v Katalogu informacij javnega značaja le dve zapisano št. koncesije, zagotovo v imenu kredibilnosti 
:
- Meli center v solasti g. Dušana Hajdinjaka- Koncesija št.: NM -011-02-ZAV, izdana s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa
- Zavetišče Horjul v lasti ge. Polone Samec- Koncesija št.: 34454-63/2011/5 (V58-01).
Zanimivo pri tem je, da ne VURS in ne Ministrstvo ne podeljujeta koncesije zavetiščem za opravljanje dejavnosti zavetišča. VURS namreč preveri izpolnjevanje pogojev iz Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali in ob izpolnjevanju teh pogojev, zavetišče registrira. Na aktu, s katerim to potrdi, piše ODLOČBA. Na dokumentih s prej omenjenima številkama torej piše odločba in ne koncesija.
Pomota? Zavajanje? Laž? Nekaj pač, zagotovo v imenu kredibilnosti… 
In če gre za zavajanje pri tako enostavno preverljivih rečeh kot so imena in številke aktov, kako je šele pri rečeh, ki jih je težje preverjati in jim je še težje slediti?
Ob tem morda velja omeniti, da omenjeni zavetišči ne izpolnjujeta niti vseh predpisanih pogojev po okoljevarstveni zakonodaji. Še več, med fantastičnimi so taki, ki poslujejo brez uporabnega dovoljenja, kar trije. Poleg omenjenih še zavetišče Zonzani. Zavetišče Horjul deluje in posluje celo brez gradbenega dovoljenja medtem ko je bila zavetišču Meli center izdana odločba o rušenju nelegalno dograjenega objekta, ki se uporablja kot karantena za živali. Poslovanje brez uporabnega dovoljenja pa niti ni samo domena fantastičnih, saj gre v tem smislu z njimi vštric tudi zavetišče Perun. Morda bi morali bit pa fantastični kvartet in ne kvintet… Vurs in občine pa o vsem nič. Še dobro, da vsi izvajajo javno službo za kar prejemajo javne finance…
Tako to je v banana republiki znani kot Slovenija.
Važno, da so nekateri lahko obsojali prostovoljce, da nezakonito delujejo, če najdene živali ne odnesejo v zavetišče, da bi pa glede nelegalno delujočih zavetišč kakšno rekli,… Ah ne, merila morajo pač biti različna, odvisno seveda od prihodkov, ki jih akterji generirajo razsodniku.
Tole zgornje zapisano smo z Vursem razčistili ravno prejšnji teden.
Dragi zaslužkarji, ne bo držalo.
Živali NI!!!! potrebno nesti v zavetišče, temveč ga je potrebno samo obvestiti, oz. niti tega ne, lahko se obvesti le veterinarska organizacija.
Za NE odnesti najdeno žival v zavetišče ni nobenega člena po katerem bi dejanje veljalo za prekršek, oz. bi za to bila celo zagrožena kazen.
O tem bomo več napisali v prihodnjih dneh, ter ljudem odsvetovali, da najdene živali nosijo v KILL zavetišča, če obstaja možnost da sami poskrbijo za njih, oz. kdo drug zainteresiran.
Na listi so zagotovo že Meli, Mala hiša, Perun, Vitovlje in Zonzani, za ostale še preverjamo.
Priznam, da me je globoko SRAM, da sem take in podobne bučke za zapovedi in aboslutno resnico jemala, brez da bi zadevo podrobno sama preverila.
Jaz sama v zavetišče, kjer vem, da obstaja velika možnost, da bo žival UBITA, ne nesem nobene živali več, prav tako tega ne bom nikoli več rekla nikomur, ki me bo vprašal, kaj naj stori.
Škoda tako živali, kot proračunskega denarja za rezultat: zagotovo zamrznjeno truplo v črni vreči v neki škripajoči skrinji, nekdo pa s 500 eur na trr več.(in zna bit, da se od tega trupla v skrinji ni pojavila niti ena fotkica nikjer z namenom iskanja novega doma)
No way!!
Tole od Helene podpišem. Tudi sama tako razmišljam že en lep čas, zato sem v ponedeljek fantu, ki je našel psičko na teritoriju KILL zavetišča dala kontakte lokalnega društva za zaščito živali, ki se je povezalo s fantom in bo, upam, stvari uredilo mimo zavetišča.
Tudi mene je SRAM za vse tiste nasvete, ki sem jih kadar koli komu dala, vedoč, da bo žival pristala v zavetišču, ki ubija. Ni me samo sram, groza me je same sebe………..kako sem mogla???????
Eh ja, grozno kam smo prišli z vsem tem napredkom… in prav trapasto se počutim, če pomislim kdo mi je želel sugerirat kdo in kako krši predpise… no, trapasto je mil izraz. In prav ne gre mi pomislit, da še vedno verjamem, da so oz. da bi morala bit primarno zavetišča namenjena oskrbi zapuščenih živali, kadar so polna ali v posebnih primerih pa naj bi jim priskočili na pomoč posamezniki. No, v praksi zgleda, da bo pri nas živalim bolj prijazen obraten postopek – kadar res ne gre drugače, potem priskoči na pomoč zavetišče, al kaj?
No, kakorkoli že, da ne bo kdo narobe razumel: najditelj psa, je dolžan o najdbi obvestiti zavetišče oz., pristojno veterinarsko organizacijo oz. lastnika, če mu je znan, v roku 24ih ur (kdor psa izgubi pa v roku treh dni, sicer se šteje, da gre za namerno zapustitev živali). Najditelj neoznačenega psa je v prekršku, če ga v sedmih dneh ne prijavi veterinarski organizaciji (čipira in napiše nase). Pri mačkah prijava in čipiranje nista obvezna.
Objavljeno na spletni strani Zavetišča Horjul 28.3.2012
Objavljeno na spletni strani zavetišča Meli center 28.3.2012
Mimogrede, Zavetišču Horjul smo poslali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri prosimo za kopijo zgoraj omenjenega akta – koncesije s št. 34454-63/2011/5 (V58-01). Me prav zanima kako bo zgledal, odštevam delovne dneve. Še 19.
Iz prav posebnega veselja vaje ne bom ponovila z zavetiščem Meli center, čeprav me zelo zanima tudi kako zgleda tisti akt. Lahko pa to stori kdo drug.
Je “koncesija” veliko bolj fensi beseda kot odločba.
Odločbe končno dobivamo kar vsi navadni državljani (če ne drugega, odločbo o rubežu 
), koncesije pač ne. Pa čeprav je tale “koncesija” navadna odločba, se veliko bolj pomembno sliši in bere kot odločba in seveda pritiče tako pomembnim in visokolebdečim ustanovam, kot sta omenjeni 
Btw, na eni spletki je ŽE popravljeno
Hehe a da je? Bi si upala it stavit, da NE na Melijevi
Predvidevam, da tudi kakšnega obvestila zakaj popravek (ali da sploh je popravek) gospa niso zapisali. Kljub vsemu sama popravek razumem kot potrditev dejstva, da je šlo za laž, zavajanje ali/in morda celo poneverbo dokumentov. O slednjem bodo zna biti odločale kakšne strokovne službe. Take zaresne. Na spornost navedbe dokumenta so namreč gospa bili opozorjeni PRED temle blogom in pred zahtevo po vpogledu v dokument, pa kot kaže, do bloga ni bilo odziva.
Sama pa si sicer ne znam predstavljat, da se “samo zmotiš” ko iz dokumenta, na katerem piše odločba, prepišeš koncesija. No, vsaj črki o in a imasta skupni obe besedi, če že dokumenta nimata nič.
Verjamem, da je odločba veliko preveč navadna reč za tako “posebne” ljudi. Kdo bi vedel kaj se plete po zmedeni glavi, da si privošči toliko laži in neresnic in to celo takrat, ko so zlahka preverljive. Zna biti, da gre za kakšno patološko zadevo, kar pa ne opravičuje storjenih dejanj. Za vsako bolezen rož’ca raste, je rekel Kosobrin, pa verjetno tudi za to. Kakorkoli že, čakamo na odgovor na zahtevo za dostop do IJZ. Še 16 delovnih dni
Še vedno ne duha ne sluha o dokumentu. Čudno… pri tolikšni vzvišenosti in zagledanosti vase bi človek pomislil, da bi si želeli ga komu pripopat na čelo nekaj minut po prejemu zahteve. No, če bi dokument obstajal. Ker dejstvo, da je na spletni strani ime dokumenta popravljena, mi daje slutit, da bo kopije težko dostavit. No, bomo videli. Še 14 delovnih dni časa imajo pred naslednjimi koraki
Kako kaže z dokumenti?
Hja po moje da bolj slabo. Če bi stavila na kaj, bi na to, da jih ne bo. Ker jih ni. Kot ni še nekaterih drugih (pa bi morali bit). V neki drugi zadevi ima Zavetišče Hurjul še manj kot 24 ur časa za odgovor, pa bi tudi stavila na to, da dokumentov ne bo…
Kaj imajo skupnega bog in določeni dokumenti ZH?
Hja videl jih in dokazal njihovega obstoja še nihče ni, ampak ljudje pa verjamejo vanje…
Hehe, ko se že kakšna vsebina tega bloga znajde v kakšnem uradnem zapisniku, a čmo kakšnemu uradniku še kaj povedat? Mogoče pa prebere – vodja ZH laže! Ne samo o koncesiji, laže tudi uradnim osebam!