Admiration is the daughter of ignorance.
Benjamin Franklin
In prav lahko bi tudi nadaljevali:
Nothing in the world is more dangerous than sincere ignorance and conscientious stupidity.
Martin Luther King, Jr.
Povsem razumem in se strinjam z Einsteinovo izjavo, da ni prepričan v omejenost človeške neumnosti. Tudi sama nisem, pa se kljub temu še vedno ne morem načudit omejenosti, ozkoglednosti in nerazmišljanju posameznih uporabnic mojpes.net foruma. Lahko bi rekla, da so naraavnost za luno, hehe.
Česa v jasno določenih obveznostih v predpisih ni mogoče razumeti?
Kakorkoli, strašenje in/ali zavajanje najditeljev ni ravno na mestu, pa dajmo ponovit po vrsti, recimo od začetka, torej od nabave psa, kaj pravijo predpisi:
Lastnik mora psa v sedmih dneh od pridobitve prijaviti veterinarski organizaciji, ki to vnese v centralni register psov (CRP). Kadar gre za mladiča, ga mora prijaviti najkasneje do dopolnjenega tretjega meseca njegove (torej mladičkove ) starosti.
Posameznik, ki se torej odloči nabaviti psa in postati njegov lastnik, mora to lastništvo torej ustrezno prijaviti pristojni službi. Pes, ki je ustrezno prijavljen, nekega dne pobegne. Se pač zgodi. Predpisi pravijo, da je potrebno prijaviti tudi vsako drugo spremembo v zvezi s psom, med drugim tudi odtujitev ali pobeg.
Lastnik, ki mu je pobegnil pes, mora v roku treh dni to izgubo prijaviti pristojni veterinarski organizaciji oz. najbližjemu zavetišču za zapuščene žvali. Če lastnik izgube hišne živali ne prijavi v navedenem roku, se šteje, da gre za namerno zapustitev živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali.
Lastnik, ki je postopal v skladu s predpisi, je pristojni veterinarski organizaciji prijavil pridobitev psa v roku 7 dni, pobeg pa v roku 3. Pa se zgodi, da pobeglega psa najde drug posameznik, ki ne ve čigav je pes. Tudi najditelj ima po predpisih nekaj obveznosti:
(2) Kdor najde žival, mora najpozneje v roku 24 ur:
1. najdbo živali prijaviti najbližjemu zavetišču za zapuščene živali ALI pristojni veterinarski organizaciji;
2. v primeru živali zavarovanih prosto živečih vrst upoštevati določbe predpisov, ki urejajo varstvo prosto živečih vrst živali;
3. obvestiti skrbnika, če mu je znan.
Zavetišče, ki je bilo o najdbi zapuščene živali obveščeno seveda ima obveznosti, ki pa nimajo nič z obveznostmi najditelja. V kolikor je lastnik izgubljenega psa postopal po predpisih in enako stori najditelj, ki npr. psa odpelje na najbližjo veterinarsko postajo, kjer preverijo čip, je pes prav hitro vrnjen lastniku mimo vednosti zavetišča.
Tudi lastnik, ki je sicer kršil predpise in svojega psa ni prijavil veterinarski organizaciji, mora izgubo prijaviti v roku treh dni, sicer se šteje, da je psa namerno zapustil. Najditelj neoznačenega psa ima povsem enake obveznosti kot najditelj označenega psa, le da psa ne more vrnit znanemu lastniku, v kolikor ta izgube ni prijavil. Zavetišče ni znani lastnik, torej psi ni nujno potrebno predati zavetišču. Najditelj neoznačenega psa, ki ga nihče ni prijavil kot pogrešanega, je v prekršku le, če ga v sedmih dneh ne prijavi veterinarski organizaciji, ki to vnese v CRP.
Nobenih trikov ni tu vmes in nobene višje znanosti. Lastnik, ki bi se po dveh letih spomnil trditi, da mu je psa nekdo ukradel, se lahko najprej sam prijavi VURS zaradi namerne zapustitve živali. Če ne ve sam, mu bodo verjetno na VURS razložili, kako in kdaj je izgubil pravico do živali, če bo lahko dokazal vsaj, da jo je kdaj v resnici imel. Namreč težko bo po dveh letih dokazati lastništvo za neoznačenega in neprijavljenega psa, še toliko težje, če odtujitve ni prijavil.
Prav zanimivo pa bi mi bilo slišati odgovor tistih, ki trdijo, da je postopati mimo zavetišč malce tricky, kako pa v občinah, ki pogodbe z zavetiščem nimajo? To je šele tricky…
No, v resnici ni. Postopek je povsem enak kot piše zgoraj! Če pa bi najditelj žival rad predal v zavetišče, pa se le to temu izogiba iz kakršnegakoli razloga že, potem je o tem potrebno obvestiti Območni urad VURS, ki bo ustrezno ukrepal.
Kaj pa če pes je označen pa lastnik reče, da ga kar obdrži, ker itak samo beži od doma?
Potem je pa stvar še bolj enostavna in je še manj potrebe po vpletanju zavetišča. Lastnik pač lahko svojega psa odda po svoji volji in povsem mimo zavetišč. Priloga 1 Pravilnika o zaščiti hišnih živali (http://www.uradni-list.si/1/content?id=93040 ) je Izjava o spremembi lastništva psa v CRP, ki jo treba izpolnit in podpisat. Novi lastnik ima še zgoraj omenjeno obveznost, da v sedmih dneh lastništvo prijavi veterinarski organizaciji in stvar je urejena.
Na to pa nisem niti pomislila. Hvala za odgovor.
Malenkost. Kakšne stvari so v predpisih precej jasno in nedvoumno zapisane, je pa res, da marsikdaj človek ne ve kam pogledat. V primerih, ko so stvari nejasne in gre za vastvo živali, je za odločanje in razlago sicer pristojen VURS, tako da se lahko vpraša njih, ni pa niti tega za jemat kot sveto resnico. Je treba kdaj tudi njim kakšno stvar razložit… ampak to je pa že druga zgodba.
)))))) Pa sej ni za verjet )) Moram rečt, da vidim tisto posiljevanje s koncesijo kar naenkrat v povsem drugi luči. Ja, verjamem, da bi si eni res želeli monopolizirat skrb za zapuščene živali in podelit koncesijo v najbolj ortodoksnem smislu zavetiščem (hehe, verjetno ne vsem), ker se zna očitno tu vrteti precej denarja, pa dokler v zakonu piše, da je zaščita živali dolžnost vseh, k sreči, ne bo šlo.
Veterinar za vpogled v CRP nima nič manj pooblastil in ne vidi nič manj podatkov kot zavetišče. In če najditelj želi psa čim hitreje spravit domov, se bo s psom odpeljal do veterinarske ambulante, kjer bodo preverili čip. Običajno so te bližje kot zavetišča. Veterinar oz. oseba za sprejemnim pultom bo pogledal/a, če je v CRP vpisana telefonska številka, če je bo poklical/a, povedal lastniku/lastnici za kaj gre in povezal lastnika in najditelja ali pa se dogovoril, da pes počaka pri njih. Res hudo komplicirano in zagotovo v nasprotju z vsako logiko in vsemi predpisi…
In če telefonske ni, bo najditelj pustil svojo, da ga bodo lahko povezali z lastnikom najdenega psa. Enako lahko obvesti o najdbi zavetišče, in ko bo svojo zakonsko obveznost izpolnil še lastnik, če je še ni, ga bodo povezali z najditeljem.
Skrben najditelj bo oddal še oglas in upal, da ga lastnik najdenega psa vidi čimprej. Ko bo lastnik končno prišel do psa, zna bit, da bo najditelju hvaležen, ker je poskrbel za njegovega psa in mu prišparal stroške, ki bi jih moral sicer plačat zavetišču. Najditelj ne rabi nobenih osebnih podatkov lastnika, dovolj je, da lastnik najdenega psa dobi najditeljeve. Glede na to, da ne samo da je zakonska obveza pač pa se od lastnika pričakuje, da išče psa, bi moral svojega psa prepoznati že po opisu, če je najditelj samo javil, da je pri njem ta in ta pes. Ampak to je res preveč komplicirano za razumet…. za nekatere.
Komplicirano da gate trga!
Branje Zakona o zaščiti osebnih podatkov pa seveda priporočam posameznim vodjem zavetišč, ki imasta s tem hude težave.
Sam res kaj se grejo eni. Zakaj ne pomagat kužku in rešit problem sam, če lahko? Zato da eni pol zaslužijo. Bolano.