I’m thinking about making a few more.

NN

Papirjev imam preveč. Še precej manjše količine mi pri urejanju povzročajo težave, tele pa presegajo tudi optimistično oceno mojih teoretičnih sposobnosti urejanja dokumentov. Saj ne, da ne bi vedela na katerem kaj piše ali kako mu je uradno ime, le da vem kje se nahaja ni ravno nujno. Se potem pač lahko zgodi, da tudi kaj pobrkam, ko sestavljam in spenjam papirje skupaj. Saj ne, da bi se mi to pogosto dogajalo, se pa je primerilo.  Dokler se takole ne motim pri vsebini, me še nima kaj skrbet. Če si lahko odvetniška pisarna Čeferin privošči poštempljati in stati za tožbo z narobe prepisanim datumom, ko naj bi se očitano kaznivo dejanje zgodilo, se meni res še ni treba sekirat zaradi prilog. Se pač zgodi. Tudi najboljšim. Jasno pa, da nočem, da bi se začelo dogajati. Rabim tajnico. Tako profesionalno, sistematično in zaupanja vredno, ki bi svoje delo opravljala, jasno, prostovoljno vključno z nadurami. Tako, ki bi popolen file system v moji glavi znala prenesti v fascikle, omare in na trde diske. Sposobnost branja misli torej tudi ne bi škodila 

Še večjo težavo kot urejanje dokumentov mi predstavlja sledenje koledarju. Leto še nekako zadanem, meseci in dnevi pa me prav dosti ne zanimajo. Se mi zdi, da bolj štejem dneve od dopisa do dopisa.  Ko aprila hodim na sprehod v bundi in si okoli ušes zavijam šal, je nekaj povsem normalnega, da ne morem vedeti, da smo že zakorakali v pomlad. To namreč še pozimi počnem izredno redko. Na banki pa za te reči nimajo pretiranega razumevanje. Kot pijanec plota se držijo datumov, ki jih zapišejo v svoje dokumente. In če na karticah piše marec 2013, obstaja precejšna verjetnost, da z njimi v aprilu ne bo več mogoče plačati. Ja pač, se zgodi. Tudi najboljšim. Ni bilo prvič in se bojim da tudi ne zadnjič… Če ne živiš tako izolirano in anonimno, kot si zna kdo zmotno predstavljat, zagata niti ni tako nerodna. Lahko je celo razlog za smeh, zagotovo pa bo stvar za nekaj dobra. Morda zato, da se izognem pozivu upravne enote naj vrnem tablice od avta in še pravočasno opravim tehnični pregled, kar bo menda tudi že prav kmalu. Čudno, da tako hitro, ko pa sem prepričana, da sem s tem opravila nedavno…

V aprilu je začela veljati tudi nova novela Zakona o zaščiti živali. Ne znam je še, pač, čas me je prehitel. Ne verjamem, da bo po novem kakšna omembe vredna sprememba. No, morda le ta, da k nam cirkusov z živalmi več ne bo. No, pa na UVHVVR se bodo morali naučit novih citatov, ko bodo vprašani za tolmačenje zakona. Morda imajo pa prav zato veterinarski inšpektorji tolikše težave pri izvajanju. Samo citiranje namreč bore malo pomaga,… a o tem kaj več v prihodnosti.

Slavna zgodba okoli slavnega psa Sparkyja se je neslavno končala. No, vsaj za tiste, ki so svoje neomajne upe polagali v pristojne inštitucije. Celo brez tolmačenja zakona so morale postopek, ki se sploh ne bi smel začeti, ustaviti. Res me zanima kdo je bil idejni vodja tega projekta. Vrhunska odločitev, res! Glede na vztrajno ponavljanje o kadrovski podhranjenosti na uradih in skopo odmerjen čas, ki ga inšpektorji lahko namenijo zaščiti živali, razumem to kot zlorabo časa, ki bi lahko bil namenjen kakšnemu drugemu, pozornosti vrednemu primeru. Ampak kaj, ko pa se je skušnjavi tako zelo težko upreti, če se ponudi tako blizu. Ena opečena mačja taca gor ali dol…

komentarjev: 2 v “Ive learned so much from my mistakes”