And then you have to play better than anyone else.

Albert Einstein

Iskreno me veseli, da se prispevki o osebnostnih motnjah in njihovih škodljivih posledicah na družbo, vse pogosteje pojavljajo tudi v naših medijih. Zadnji pred nekaj dnevi v Mladini. V njem beremo, da podatki razkrivajo, da so se v naši državi nebrzdano razširili nesprejemljivi pojavi političnih in gospodarskih prevar, narcistična obsedenost z lastno vrednostjo in veljavo, patološko laganje, aroganca, brezsramno izkoriščanje, pomanjkanje sočutja in občutkov krivde ter individualne in družbene neodgovornosti, kar že kaže na epidemijo psihopatije. Posamezniku preostaneta le dve možnosti. Ali po sistemu “go with the flow” psihopatsko vedenje prevzame tudi sam, ali pa postane žrtev. Si želite živeti v takem okolju in taki državi? Jaz ne. Zato mora biti tudi tretja možnost. Tolaži me misel, da naj bi bila kritična masa tistih, ki tudi nočejo in se po svojih močeh upirajo, presežena. Morda pa le še ni prepozno.

Kdor se iz zgodovine ne nauči čisto nič, je na najboljši poti, da bo ponavljal tuje napake in na lastni koži preizkušal, kar so doživljali drugi. In jaz zagotovo že dolgo nisem več tepec, ki se iz tujih izkušenj ne bi naučil prav nič. Redkim uspe, da jim zares nasedem in le izjemam, da se to zgodi več kot enkrat. Pravil igre sem se dobro naučila… but i guess you probably know this by now. Da ne pozabim s kom imam opravka, se sem in tja spomnim na opozorilo, da gre naslednji, ki se te bo lotil, s tabo dol. Preroška napoved? Se bom potrudila ti ne delat družbe na tvoji poti dol.

Pred več kot 10 leti je potekal “projekt” odstranjevanja motečega elementa MM. Začelo se je s spreminjanjem javnega mnenja. Od kod dokazi, ki jih ni videl nihče drug, vedo tisti, ki so jih “našli”.
Takrat je Anej Sam v svoji knjigi Milena, zapisal: Neka ognjevita članica DZZŽ Ljubljana (vsi, ki se spoznate na 172 člen Kazenskega zakonika RS boste razumeli, zakaj nisem napisal njeno ime), se je v stanju evforije pohvalila naskočnemu odredu: “Dokončala sem Mileno – dala sem se dol z veterinarjem…in zdaj imamo njegovo izjavo.” (str. 320) Zase lahko rečem, da po toliko letih končno vem komu gre in komu ne gre verjeti. Me pa tako, bolj iz firbca zanima, s kom se bo treba dati dol za dokončanje projekta tokrat?

Kot kaže pa bomo pred tem del poti vendarle še šli skupaj. Tisti del, ki vodi do poenotenja bivalnih pogojev za živali zavetiščih. Se veselim. Se pa ob tem sprašujem v čem je smisel, če bodo ponekod živali še naprej romale v skrinjo? Ta del vas seveda ne moti, saj so evtanazije vendar v skladu z zakonom sprejemljive in kot berem, celo opravičljive.  Pa bomo slej ko prej prehodili tudi ta del poti. Le da tega ne več skupaj…

So many times, it happens too fast
You trade your passion for glory…

Komentiranje ni vec mogoce.