H. Jackson Brown, Jr.

Ali fair play sploh še komu kaj pomeni ali pa je zadeva že tako iz rabe, da besedice sploh ni več mogoče najti niti v najstarejših slovarjih?
V RS imamo po podatkih VURS 11 registriranih zavetišč za zapuščene živali. Seznam je mogoče najti na spletni strani VURS. Nekaj njih ima urejene in ažurne spletne strani, pa je mogoče preveriti kako dolgo so živali pri njih, za nekatera druga je mogoče podatek ali dva najti drugje. Internet je velik, na njem se najde vse mogoče, pa se najde tudi to. No jasno, če se najti hoče. RS sicer zapuščenim živalim omogoča 30 dni življenja na račun lokalne skupnosti. Občine so torej dolžne plačati oskrbo za 30 dni bivanja v zavetišču, potem pa kakor kdo hoče, more ali zna. Priljubljena fraza s katero privrženci enega ali drugega zavetišča radi operirajo je, “eno redkih zavetišč pri nas kjer ne izvajajo evtanazij po 30 dneh”. In kaj bi pravzaprav to pomenilo? Če je neko zavetišče eno redkih, predvidevam, da nekdo razpolaga z nekimi podatki. Katera so torej tista druga, ki izvajajo evtanazijo po 30 dneh? In katera so tista redka, ki je ne?
Razumem pripadnost zavetišču (kateremukoli), razumem boj za obstanek, razumem boj za donatorje, ne razumem pa zlorabe nekih pavšalnih polresnic. Po podatkih, ki so dostopni v različnih medijih večina pa kar na internetu, v večini slovenskih zavetišč evtanazije po 30 dneh ne izvajajo, se pa najde kakšno zavetišče za katerega teh podatkov ni mogoče najti. Torej?
Bi se glasniki tovrstne resnice (pa mi je res povsem vseeno za katero zavetišče gre) morda enkrat samkrat za eno samcato sekundico zamislili in vprašali kaj pravzaprav želijo sporočiti “neukim ali nevednim”? Bi se morda lahko za eno samo sekundico vprašali, če morda z razširjanjem tovrstne resnice pa vendarle ne delajo krivice nekaterim drugim zavetiščem in nenazadnje škodo psom?! Seveda je govora samo o evtanaziji po 30 dneh, saj o standardu oskrbe ali bivanja običajno ni veliko govora, če pa že je, pri (pre)mnogih to vzbudi prej zgražanje kot pa odobravanje.
Mislim, da je povsem tržno usmerjen marketinški pristop k promociji zavetišča medvedja usluga psom in klofuta tistim, ki delajo dobro, nenazadnje pa bumerang efekt za tiste, ki se jih na tak način oglašuje.
Ne vem, bojda tako in tako nisem s tega planeta, ampak meni se zdi bistvo, da tako polnih zavetišč sploh imeti ne bi smeli. Da bi za svoje pse dolgoročno morali postati odgovorni njihovi prvotni skrbniki in ne lokalne skupnosti, zavetišča, prostovoljci ali kdorkoli že pač (razen v izjemnih življenskih situacijah, seveda).
Kaj pa prostorske zmožnosti? Če je v nekem zavetišču za pse tako dobro poskrbljeno in jim evtanazija ne grozi – potem ni straha, če je pes najdem na področju dotičnega zavetišča, a ne? In ko so prostorske kapacitete zapolnjene? Kaj pa potem? Ko psa v zavetišču v resnici ni več kam dati? Potem pa KAJ? Se jih začne oddajati hitreje, manj primernim posvojiteljem ali po nesreči povsem neprimernim, da so lahko čez nekaj dni vrnjeni? Al kako narediti prostor za nove in nove, ki jih pravzaprav sploh ne bi smelo biti?
Vedno mi narase pritisk, ko vidim stavek, ki se začne z “eno redkih zavetišč…” In vedno se vprašam čemu je pravzaprav namenjen? Zgražanju? Nad kom??? In čemu?
Mi je žal, da je mnogim misliti pretežko in res mi je še bolj žal, da “stupidity” ne boli!

Komentiranje ni vec mogoce.