or how to reuse the same crap and get away with it.

Okoli podelitve koncesije za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju MOM se spet dogaja. Če ne bi šlo za oskrbo zapuščenih živali, torej tistih, ki ne morejo sami odločati kako se bo z njimi ravnalo, bi bilo vse skupaj prav zabavno.

Upravno sodišče je pred dnevi ovrglo sume in z odločbo potrdilo, da je bila Snagi koncesija podeljena nezakonito. Majhen, vendar nadvse pomemben korak. No vsaj v luči v kakršni stvari vidim sama. Ob tem namreč ne morem drugače kot pomislit na samovšečno in (preveč?) samozavestno izjavo:

Pisma podpore ne bodo podpisali v zavetišču Mala Hiša, Horjul, Zonzani, Oksar in zavetišču Meli Trebnje. Omenjenim predstavnikom zavetišč se zdi odločitev Mestne občine Maribor povsem legitimna, je v imenu vseh prej navedenih sporočil Dušan Hajdinjak iz zavetišča Meli Trebnje.

Pa pustimo za trenutek ob strani dejstvo, da jih za podpis nihče niti zaprosil ni, torej nepodpisati pisma sploh niso mogli, odločitev MOM se jim je zdela povsem legitimna. Zanimivo in prav nič kaj presenetljivo pojmovanje legitimnosti. Verjamem, da pri svoji podpori še naprej vztrajajo, kot morajo zagotovo bit prepričani v legitimnost svojega poslovanja. Kakšno dovoljenje gor ali dol… kdo bi se sekiral. Morda pa beseda legitimen potrebujo novo razlago v SSKJ…

Ob tem me neznansko zabava, da jim usluge podžupan Milan Mikl ni prav gentlemansko vrnil saj kot poroča Delo, meni, da je bolje, če ima koncesijo javno podjetje ne pa zasebnik.

Uspelo mi je ujeti tudi nekaj minut včerajšnjega direktnega prenosa seje mestnega sveta, na kateri so sprejeli (sporni) odlok o podeljevanju koncesije za izvajanje javne službe zavetišča. Slišati nekaj teh argumentov je bilo neprecenljivo. Bojda je težava s to presneto Mačjo hišo tudi v tem, da je zavetišče namenjeno vsem živalim, in ne le muckam, kot je to lepo razložil g. Mikl. Hm… kaj res? Vsem ravno ne, pa ne bodimo malenkostni, da nas ne odnese čez “levo ali desno Dravo” Sumim, da je g. Mikla navdihnilo ime zavoda, ki se za koncesijo poteguje. Hec pa tak. Če torej podjetje oz. zavod, z imenom Mačja Hiša, ni primeren za koncesionarja ker zavetišče ni namenjeno le muckom, le za koga lahko poskrbi podjetje z imenom Snaga?

Bojda vodenje zavetišča ni hec. Pa ne zaradi tam nameščenih živali, kot bi kdo morda celo (zmotno?) pomislil. V argumentu je bilo slišati, da tako delo zahteva računovodska in pravna znanja. Hja, le kako vsa ta leta uspe poslovati vsem ostalim zavetiščem, od katerih vsaj večina ne zaposluje pravnikov in računovodij? (No, glej ga zlomka, morda pa od tod izvirajo težave z razumevanjem legitimnosti ) Kakorkoli, poznavanja omenjenih področij je prav gotovo priporočljivo, sicer pa imamo profesionalne strokovne službe, registrirane prav za vodenje računovodstva in pravnih poslov. Pa ne samo to, celo podjetja z obsežnim administratrivnim aparatom in zaposlenimi več pravniki najemajo zunanje svetovalce za pravne in finančne nasvete. Sem prepričana, da zavetišče brez zaposlenega računovodje brez težav izpolnjuje vse obveznosti. S pomočjo računovodskega servisa pač. Za pravne posle pa je zagotovo kje kakšna pravna pisarna, ki nudi svoje pravne usluge.

Ampak kot kaže je kakršenkoli argument boljši kot nikakršen, pa če je še tako trapast. Vse kaže, da je vse bližje čas, ko bo še edina smislena izbira, upoštevanje nasveta Dese Muck: če komu kaj ne paše, lahko da odpoved in si poišče drugo državo… Pa si jo ne bi raje poiskali tisti, ki so zafurali tole? Saj kaj dosti tako in tako ni več ostalo, kljub vsemu pa čisto vse mogoše še ni izgubljeno…

Komentiranje ni vec mogoce.