You trade your passion for glory

Lep vikend vsem strastnim, slave željnim in ostalim. In ne pozabite na ljubezen,, kot sem enkrat nekje prebrala, pa očitno ne pozabila

Do what you have to do, for you.
Johnny Depp

Težko verjamem, da jih je veliko, ki z uspehom tožilca Kozine in obsodbo Bineta Kordeža ne bi bili zadovoljni, pa iz kakršnegakoli razloga že. Eni zna biti zato, ker upajo, da bo eno žrtveno jagnje dovolj, pa morda nekoliko lažje dihajo, drugi morda zato, ker so si še za nekaj časa kupili mir v državi, tretji, ker verjamejo, da pa morda za pravno državo vendarle še ni vse izgubljeno, četrtim je morda spet posijal žarek upanja, da nedotakljivih kljub vsemu morda ni… Končno je nekdo obsojen, ker je jemal drugim, da bi dal sebi in nekaj svojim. “Ne, to se ne spodobi, to se ne sme in to je vsega obsojanja vredno”, sem prepričana, da ob teh zgodbah razmišlja večina Slovencev.  Če bi del denarja namenil Rdečemu križu, karitasu ali morda vsaj kakšnemu zavetišču za zapuščene živali, bi mu bilo verjetno pol takoj oproščeno, vsaj kar se javnosti tiče. Tako pa je, baraba grda, izigral sistem, da je omogočil profite zgolj ozkemu krogu okoli sebe, zdaj pa ima, kar si je zaslužil. Na hladno z njim! Za vseh 5 let! Slovenci smo pošten in pravičen narod, ki ve kje je barabam brezvestnim mesto! V zapor z njimi!

No, mnogi pripadniki taiste javnosti so nekoliko manj pravičniško razpoloženi in v nezakonitem početju ne vidijo problema, če so barabe njihovi idoli, predvsem tisti, ki svoje življenje “posvetijo” reševanju živali. Morda vsaj delno razumem zatiskanje oči tistih, ki v take barabe nevede vlagajo, saj si je res težko priznati, da je v zgodbi o uspehu večina odigrala vlogo bank iz Kordeževe zgodbe in torej obstaja precejšnja verjetnost, da so sodelovali pri neke vrste goljufiji, čeprav nevede. Saj res, za živalice gre in je barabam vse oproščeno! Protipravno pridobivanje premoženja je torej dovoljeno, če gre na račun zapuščenih živalic. No, vsaj v očeh premnogih pravičnikov.

Še bolj prizanesljiva je javnost do črnograditeljev. No, če seveda ne gre za brata Janeza Janše ali Marka Jakliča.
Že bežen sprehod med njivami slovenske in hrvaške istre odkrije, da je tu rodovitna zemlja. Zelo dobro uspevajo improvizirane hiške in “oblečene” prikolice , pa so ponekod pognala prava pravljična posestva. Me prav zanima koliko njiv po hrvaški istri bo spremenilo svojo podobo spričo napovedi, da je črnograditeljem odklenkalo in bodo sredi septembra pričeli z rušenjem.

Slovenci pač radi vlagajo v črne gradnje. Tako početje se jim zdi še bolj upravičeno, če vlagajo v gradnjo zavetišča in podpirajo njegovo nezakonito poslovanje. Kordež, baraba grda, ki naj bi s preprodajami omogočil dobiček, ki so si ga razdelili lastniki Merfina, je seveda grd in mora  v zapor. Kako drugače pa gre npr. oceniti delovanje kakšne zavetiščarke, ki ji je treba na vso moč pomagati, da poveča svoje premoženje in nekaj drobtinic nameni svojim sodelavcem, pa čeprav gre za vlaganje v črno gradnjo. Za živalice gre! Vlaganje v črno gradnjo pri tem seveda ni pomembno, sej gre menda za vlaganje v infrastruturo za živalice!!! No, vsaj za tistih nekaj, ki vzbujajo sočutje, odpirajo denarnice in v zameno uživajo nadstandardno infrastrukturo. Nič zato, če “zunaj” ostajajo premnoge druge zapuščene, če se ne poskrbi niti za s/k prostoživečih mačk, zaslepljeni donatorji pa živijo v veri, kako zelo dobro delo so naredili in koliko živalic rešili. Kordež pa, baraba grda, je omogočil dobiček le lastnikom “infrastrukture”. Ti, ti baraba, zdaj pa imaš, ko nisi vložil v dobrodelen projekt, pa čeprav nezakonit. Vsaj javnost bi ti oprostila, pa se ti ne bi bilo treba spraševati, če nisi morda žrtveno jagnje. Morda bi te celo povzdignili na raven svetnika!

Priznam, sama sem nad tožilcem Kozino vseeno navdušena. Tudi zato, ker naj bi bil goreč borec za pravice živali in ker njegovi sodelavci o njem pravijo, da je pošten. Dandanes to pravijo za redko koga. Pozabljena vrlina, ki počasi dobiva negativen prizvok. Pošten namreč že skoraj pomeni preveč trapast, da bi okoli prinesel vse kar leze in gre in pokasiral kar se pokasirat da. Svoj del k uspehu naj bi menda doprinesel tudi sodnik v procesu. Klonirati se menda ne da ne enega in ne drugega, ostaja pa upanje, da zgledi vlečejo in bodo morda povlekli tudi njuni. Dokler pa se to ne zgodi, ostaja nauk in upanje, da se vedno najde tožilec, ki na prste stopi vsaj eni barabi.

Pred kakšnim letom in pol mi je nekdo zabrusil, češ kaj mi pa boš? Me boš spravila v “čuzo”?  Hm se sprašujem… je bil to izziv?

… ’cause it might come true.

Po zadnjem napadu slabe volje pred nekaj tedni in posledično krajšem premoru, je moj avto spet poln pasjih dlak. Seveda tistih, ki niso odpadle od katerega od bolj ali manj mojih psov. Na mojem obrazu se je spet zarisal nasmešek, ko sem v zgodnjih jutranjih urah nanje odložila nahrbtnik. Hecno, kako se človek ob tem lahko počuti krasno. Pa dlake ne pripadajo niti psu iz katere od obalnih občin. Vse je natanko tako kot mora biti in prav kmalu bom lahko brez kančka dvoma rekla: “Naredili smo dobro delo.”

Nenačrtovano sem si privoščila dobrih 12 ur spanja. Razkošje, ki si ga že dolgo ne privoščim več, pa sem pozabila kako dobro dene. Zadnje dobro leto je bilo naporno tako po osebni in še bolj po kakšni drugi plati. Treba je bilo nadoknaditi veliko in se še več povsem na novo naučiti, pa se mi je zdel čas, porabljen za spanje, povsem zgrešena investicija. Ker iskreno verjamem, da naključij ni in se vse zgodi z namenom, verjamem tudi, da je včasih namen osebnih izkušenj tudi širši in ne le v učenju lastnih življenjskih lekcij. Da imamo neke vrste “share button”, da se na naših izkušnjah lahko učijo tudi drugi, in da vidimo stvari v drugačni luči. Marsičesa brez teh izkušenj ne bi niti opazili. Nekaj tovrstnih mi je zagotovo odprlo vrata v povsem nove svetove, nekaj jih je na površje prineslo že nekoliko pozabljene, nekaj pa dopolnilo sestavljanko zaradi katere so se mi obzorja bistveno razširila pa zdaj vidim v “big picture” povsem drugačno podobo kot še pred letom ali dvemi. Najtežje si je priznati, da je človek, ki se zanaša na svojo previdnost, realnost in stanje z nogami na tleh in ne z glavo v oblakih, kljub vsemu bil zaslepljen. Od tam naprej gre vse lažje, “osebno” pa lahko potone v pozabo, ker je svojo nalogo opravilo. Ni vse zlato, kar se sveti, bistvo pa očem, žal, še kar ostaja nevidno.

I am thankful to all those who said “NO” to me. It’s because of them I did it myself.
A. Einstein

Ko pravljice, ki so ti jih skušali prodati, analiziriš in tako z distance pretehtaš izkušnje drugih, običajno tistih označenih za zlobne, jih primerjaš z dokumentiranimi dejstvi in oplemenitiš z lastnim vedenjem, se razblinijo hitreje kot uspeš izreči “iluzija”. Zna biti, da so leta prevar, laži in hudobije, ki sem jih imela priložnost opazovati od blizu, pa jih ne zaznati, iz mene naredila še bolj previdnega in modrejšega človeka. PS učitelj, jaz učenec. Upam da slab, če drži, da je dober učenec tisti, ki prekosi svojega učitelja. Pred skoraj natanko 10 leti se je PS pohvalila, da je bila učenka sama, MM pa njena učiteljica. Je morala biti res, zares dobra učenka, in če držijo vse njene trditve o MM…
Priznam, da tako razočarana nad človekom, s katerim sem prišla v tak ali drugačen stik, nisem bila še nikoli. Drži pa tudi, da se še nikoli zaradi nikogar nisem toliko naučila. Bo čas, da se vse to novopridobljeno in nadgrajeno znanje začne obrestovati še kje drugje, preiskovanje kaznivih dejanj, goljufij in drugih prekrškov pa naj prevzamejo tisti, ki so v tej državi za to pristojni. Tako, da bo zares držalo, da se z nekim zavetiščem ukvarjajo vsi organi, ki kaj štejejo. Da ne bi bilo potrebno pomisliti na laži, manipulacijo z občutki drugih in igranje vloge žrtve. Vloga žrtev pripada drugim. Nekaterim bo skoraj gotovo pripadla v obliki kolateralne škode, izbrali pa ste si jo sami.

I learned. Time for the second stage

V vsaki slabi stvari se skriva nekaj dobrega, le odkriti in videti je to včasih nekoliko težje. Mnogim žal ostane za vedno skrito in neopazno. No, vsaj do takrat, dokler jih tako ali drugače ne zadane. Morda bo kdo o tem razmišljal takrat, ko bodo nezakonito obdelovani, posredovani in zlorabljeni njegovi osebni podatki ali nejgova zasebna pisanja. Morda takrat, ko bo kdo za kršitve končno odgovarjal in bo to povzročilo spremembe v (ne)odnosu odgovornih, pa oškodovanih ne bo več. No, vsaj toliko ne ali pa se bodo pogosteje odločali za zavarovanje svojih pravic. Ali pa morda takrat, ko bo VURS prisiljen upoštevati mnenje organa, ki ugotovi neustreznost zakonodaje, ki jo na tej, v lastno nadpomembnost zagledani upravi, pripravljajo. Spornost mora namreč nekdo opaziti, nanjo opozoriti, spisati pobudo, prositi za mnenje… In ob vsem tem, kar je najpomebneje, ne izgubiti volje…

Anyone can give up, it’s the easiest thing in the world to do. But to hold it together when everyone else would understand if you fell apart, that’s true strength.